Ta ima čisto svojo zgodbo. Da bo nekje na sredini, prav. To je bilo še najlažje. Valovita, ravna, od kod do kod ....? Na to je bilo že malo težje poiskati odgovor. Še največ nestrinjanj pa je bilo okoli njene širine. Tako so bila nihanja od metra pa do pol metra.
Nekaj pač mora biti. Že zaradi same širine v tem delu. Po vseh usklajevanjih in dogovarjanjih najdeva širino, dolžino in jo celo uspeva zakoličit, napeljat vrvico okoli količkov. Pa prav nesramno sredi vsega tega gleda tisto korito za vodo, ki ga je treba še predhodno utrditi. Narediti okvir okoli njega, da ne bo slučajno popustil pod težo mreže in kamenja na njej. Skratka: če si brez pravih načrtov in po vrhu vsega še brez ustreznega znanja - je skozi kar nekaj kar ti prekriža lepo načrtovano.
Začetek je imel še veliko obrobnih pripetljajov (kot rezanje cevi, rezanje folije). No, potem je le bil nekako prvi del folije v zemlji in se je začel navažati pesek.
Prvi dan je šlo zgolj polovica. Trije smo imeli roke do tal. Od zgodnjega jutra, do poznega večera. Ta dan je bil dan še daljši. Naslednji dan pa.... spet jutro in ....
... teren je za silo uspelo splanirati do konca. Oziroma do tiste točke, da je zemlja pripravljena za saditev čebulnic. Ostala je 1/6 v zgornjem delu, kjer pa je zemlja zaradi vlage mnogo težja za obdelavo. In pa zgornji krak pisane lune, kjer letos ni bilo nasajene ajde. Ta bo žal počakal na pomlad. A zgolj z samo obdelavo zemlje. Treba je še zaključiti z zalivalnimi sistemi, ki se bodo zaključili tam zadaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar