Včasih pridejo takšni dnevi, ko vse kar nekako leti na kup, ko stvari ne gredo tako kot smo si predstavljali, da naj bi šle. Ko nas vedno znova nekaj preseneti in imaš vsakič znova občutek, da sedaj pa je konec in se nič več ne more dogoditi, kar bi te vrglo iz tira.
Ampak .... saj poznate tisti rek: Ko ima hudič mlade, jih ....
Začelo se je z mini nasadom pred vhodnimi vrati. Ko je sin prišel domov z večjo torbo preko rame, ga je nekako "zataknil" in je šlo vse po tleh. Razbita lončena posoda, rastlinice pa so ležale vsepovsod po tleh, poveznjene na glavo, delno polomljene. Se zgodi. In ko sem rastlinice začasno postavljala na cvetlično gredico (trenutne temperature to dopuščajo), opazim na zemlji ležati majhne čebulice. Ojej!!! S hčero sva pozabili do konca posaditi žefrane. Že dan popreje sva sadili, tole pa je takole obležalo.
In čeprav nisem prav pridna in mi lenarjenje ali vsaj lahkotno delo ni tuje, pa vendar velikokrat celi dan preživim nekako v gibanju. Že če bi bila vseskozi samo doma, je moja pot po stopnicah nič kolikokrat gor in dol dovolj za gibanje marsikoga(med delavnico zgoraj, glavnim bivalnim pritličjem in kletjo s pralnico, shrambo...). Pa pravzaprav skoraj noben dan nisem samo doma. Služba, trgovina, letanje zdaj tja zdaj sem, delavnica, vrt, nekaj miselnega dela za računalnikom ..... In tako zvečer padem dol. Tam nekje okoli 23 ure zvečer je za mene mrak. Včasih prej, včasih kasneje. Vstajam pa zgodaj. Med tretjo in četrto uro(čeprav znam "potegniti" tudi do pete in včasih ko je resnično kaj nujnega - tudi zaspati). In tako je pri meni pač situacija takšna, da ko spim, pa spim. Kot bi ne obstojala tistih nekaj ur. Lahko me odnesete s posteljo vred - še mar mi ni. Vsaj takrat mi ne bi bilo.
Kaj se je dogajalo ponoči: močeno deževje (ja, deževalo je), veter (tudi pihalo je), mački (vse povsod jih je polno, sploh na naši terasi, kjer imajo "ameriko") ali kaj drugega? Zjutraj so na tleh ležale prevrnjene in čisto polomljene fuksije (tudi v lončkih niso več bile), moj najljubši kalilnik je ležal na tleh -z razbitim pokrovom. Tudi salvije in nekaj čilijev ob hiši je ležalo po tleh.
Očitno takšni dnevi pridejo, pa čeprav bi raje videli da ne. A včasih pomislim, da bi pravzaprav lahko kaj kmalu vse skupaj postalo dolgočasno, če bi se vse zadeve vedno poklopile.
Ni komentarjev:
Objavite komentar