Nekaj za dušo

Čisto moje ...mini nasad za te jesenske dni.

Ciklame...

Ko se dan poslavlja ...

Pisana luna končana za to sezono

Vsaj mislim, da je temu tako. Nekaj manjših korekcij bo še sledilo, ko voda malo odteče iz zemlje, saj ej bilo te dni ogromno dežja. Vendar pa je uspelo pred dežjem nasaditi spomladanske čebulnice.

Pretežno klasika s tulipani, narcisami, krokusi, hiacintami in grozdki. Nekaj je tudi ostalih, vendar bolj za seme, kot za karkoli drugega.

V zemljo so rogale že dokaj uboge rogate vijolice: viola-rumene in viola-bele.Upam, da bo še kaj od njih, saj so resnično predolgo čakale na razsaditev, ki smo jo kar odlašali in odlašali.

Nekaj pa je še ostalih malenkosti, ki se kar izgubijo na tako velikem prostoru, Kot urejanje tega kotička okoli hidranta. Tu so svoje mesto našli: sedumi, pljučnik, vijolice, žefrani, spominčice, snežne modrice, aliumi.

Sedaj pa več ali manj ostane držanje pesti, da kaj od vsega tega lepo preživi zimo in spomladi začne s svojo rastjo. Držite malček pesti.

Rogata vijolica, mačeha

Nikoli in nikdar v življenju zanjo nisem poznala nobenega drugega slovenskega imena kot .... MAČEHA. Poimenovanje z rogata vijolica je tako v tem letu novo odkritje za mene. Priznam - zmedena sem. Saj niti ni toliko pomembno samo poimenovanje kot lepe cvetoče rastlinice. Ampak ... Resnično mi je nejasen ta svet mačeh in/ali rogatih vijolic. Jasno mi je samo, da so se tekom let razvili razni kultivarji, ki nas dandanes pač razveseljujejo ali jeseni, pomladi, poleti. To pa je tudi vse.

Letos sem se odločila za večina belo barvo.
Nekoč, ko bo več časa, si bom razjasnila tudi tole okoli teh mačeh in rogatih vijolic.