Reciklaža 1 - od medicine do adventnega venčka

Od nekdaj sem bila nagnjena k reciklaži. Sprva sicer ne zaradi ne vem kakšne ozaveščenosti, pač pa zaradi lahko dostopnega materiala. Le tega (tistega pravega) je bilo včasih v naši Sloveniji težko dobiti. Pa še izbira je bila tako "kilava", da ni vredno besede. Nekaj kasneje smo začeli material nabavljati v tujini. No, dandanes pa je tudi pri nas kar precej izbire, veliko trgovin in če so nam le te še vedno preveč od rok - tudi spletne trgovine, ki so dobro založene.

Ampak reciklaža je ostala v moji duši. Ne gre za "varčevalne ukrepe", pač pa preprosto za nekakšno neverjetno vznemirjenje, ko nekaj kar služi temu in temu spremeniš v nekaj drugega. Pa čeprav zgolj samo dekorativnega. Tudi duše je treba hranit. In moja duša je včasih lačna takšnih izzivov, ki sicer velikokrat v obliki samega osnovnega materiala čakajo kar nekaj let. Ampak ... saj ne pravijo zaman, da smo ustvarjalci nekakšni "hrčki" - nikoli ne veš kdaj kaj pride prav. V nekaterih primerih pa predelujem materiale, ki bi bili drugače zavrženi, ker kot takšni ne morejo ali ne smejo več služit svojemu namenu. Znanci tako že leta vedo, da morajo k meni privleči vse sortno "šaro", ker jo mogoče lahko predelam. To je izziv. Drugače pa jo lahko še vedno jaz zavržem ali dam naprej komu drugemu.

O tem, kaj vse je spravljeno po mojih škatlah .... raje ne bi. Bi si prav gotovo prislužila kakšno napotnico za psihiatrično zdravljenje. Pa saj mogoče sploh ne bi bilo tako slabo, kaj vem?

Manjši in večji. Ali bolje: enojni in dvojni.

V prvem delu te moje reciklaže predelujem res nekaj neobičajnega. Bil je izziv in to močan. Material je nekaj časa ležal in sedaj (v že pri ustvarjalcih prazničnem zagonu) se je utrnila ideja. Mini adventni venčki! Mislim, da nikoli ne bi uganili kaj je osnova tem venčkom. Osnovo sem seveda oblekla v papirnate trakove, ki so prav tako tako ostanki raznih drugih ustvarjanj.
Gre za medicinski pripomoček. In sicer urinske katetre, ki zaradi okoliščin niso več bili sterilni. Malce posega v sam kateter. Samo kot zanimivost, ko smo že pri medicini - s skalpelom. Cevko, ki je pri tem ostala, sem združila v krog in ga "oblekla".
Venčki bodo verjetno pristali na voščilnicah. Ali pa kje drugje. Duša se je trenutno pač nahranila in ostalo je še v oblakih.

Za primerjavo: večji in manjši. Pri večjem sem prvo združila dve cevki in ju šele potem sklenila v krog.

Sveže: komplet mini škatlic za darilca

Umirjene, a vendar sveže barve. Celoten komplet je narejen iz dvostransko potiskanih papirjev  in dodani različni dodatki.

Gre za 23 kosov različne darilne embalaže, kateri je skupen izbor papirjev.

Kot prve simpatične zložljive trikotne oblike. Tudi sami dodatki ne motijo pri zložljivosti. Dodan jim je tudi prazen bel prostor za morebiten napis. Njihova oblika in pa takšne izvedba so idealni tudi za namizno dekoracijo poleg jedilnega servisa.

In spet ..... zložljive škatlice v dveh malo različnih izvedbah kar se tiče samih dodatkov. Pravijo jim tudi pillow box. Sama sem se lotila manj pogostih, takšnih z trikotnim zapiranjem in ne rahlo ovalnim.

Potem so tukaj "mošnjički". Zavezani na vrhu z vrvico, ki samo škatlico lepo zapre in ji da prav poseben videz. Moram pa priznati, da pri drugačnem izboru papirjev sami mošnjički dajo čisto drugačen videz.

Za konec pa še 2x po tri vrečke. Držalo je organza trak v rumeni barvi. Same vrečke so kompaktne oblike in se ne zlagajo. 

Tako: kompletek za mini darilca. 

Šopek v lila

Ko naletiš na rožice, ki te začarajo, je vsaj pri meni tako, da jih moraš poizkušati narediti. Kar nekaj časa sem porabila, da sem ugotovila katero je tisto zlaganje (origami), ki bo dalo končno podobo.

Izbor barve je povsem prilagojen temu, da sem izhajala iz tega, katere primerne dodatke imam za samo sredino. Potem sem se spomnila na te mini cofke, ki so v mojih predalčkih že kar nekaj let. In sedaj so prišli na vrsto, da jih porabim. Tako se je dogajalo lila. 

Trije različni odtenki, Tako pri papirju, kot pri cofkih. Še četrti odtenek pa je viola niansa zložene vaze. Ker izdelke rada povezujem v nekakšne širše celote, se še nisem odločila za barvo okrasnega traku s katerim bo povezana vaza. Na vagi so trenutno viola, srebrna in bela.

Origami

V letošnjem letu me kar dostikrat zanese v svet origami zlaganja papirja.  Nič zahtevnega, nič strašno težkega .... le kakšne preproste stvari. Kakor je že rečeno, je origami prepogibanje, zlaganje papirja. Priznan je tudi v umetniškem svetu, saj nekateri s pomočjo te tehnike zlagajo čudovite predmete, za katere ne moreš verjeti, da gre zgolj za prepogibanje papirja. Izhajal naj bi iz Japonske, čemur bi tudi jaz verjela.

Sama nikoli nisem imela želje, da bi se lotila kakšnih zahtevnejših projektov. Mislim tudi, da sem za kaj takšnega premalo potrpežljiva. Podobno kot bi izdelovala različne in tudi številčne rože iz krep ter podobnega papirja.
Kakšna stvar pa vseeno sem ter tja nastane tudi pri meni. Je idealno delo za kdaj pa kdaj pred televizorjem. Ali pa pri kakšnem klepetu. Zanimivo je, da samo zlaganje vpliva tudi terapevtsko. Tako tudi mnogi terapevti in tudi zdravniki to zlaganje uporabljajo kot pomoč pri zdravljenju. Večina ljudi pa nas vendarle zlaga te male ali malček večje papirje v zabavo.

Na prvi fotografiji so origami mošnjički, kot jim pravim jaz. Kar precej veliki, saj je osnovni papir velik 30x30 cm. Ker naj bi kot mošnjiček tudi služile svojemu namenu, se pravi obdarovanju .... sem jim z notranje strani zgolj dodatno ojačala dno, da se le to ne bi pod težo deformiralo.

In sledijo ... snežinke.Pri origamiju mi je všeč, ko lahko poustvarimo enak izdelek v različnih velikostih. Vse je odvisno od izbire velikosti osnovnega papirja. Tako se ti dve snežinke kar za tretjino razlikujeta v velikosti.Zanimiva 3d oblika.

Petkraka zvezda je eden izmen najpogosteje uporabljenih origami zlaganj.Tukaj na koncu samega zlaganja priskočijo na pomoč tudi škarje, ki dajo končno podobo. Praktična oblika, ki jo lahko uporabimo samostojno, pri zavijanju daril, jih nanizamo na verigo ali obesimo (npr. na novoletno jelko). Iz njih lahko izdelamo tudi adventni venček in podobno. Primerne za vsak letni čas, seveda pa so najbolj pogoste v vsakoletnem prednovoletnem obdobju.

In spet .... origami zvezda. Malo drugačna in v dveh velikostih. Tokratna je po zlaganju in sestavljanju ploščata.

Pa naj bo za danes dovolj o tem ORIGAMI svetu. Vsako leto pač poizkusim kaj novega. Naslednjič pa mogoče kaj več o origami vračkah, ki še kako prav pridejo za različne priložnosti.

Poroka: Urška in Rok

Ena izmed večjih prelomnic v življenju je prav gotova Poroka.  V tem prispevku se ne bom omejila zgolj na samo to dejanje, pač pa še na nekaj spremljajočih dogajanj.

Kot prvo je steklo (na podlagi izbire osnovnih papirjev: močna roza, bela in bleščeče srebrna ter motiva metuljev) iskanje primernega vabila. Kvadratna osnova bela barve, v pripadajoči kuverti.

Na koncu smo pristali pri takšni izvedbi. S prečudovitim tekstom v notranjosti. Izdelana vabila sem razdelila na polovico iz izdelala še dve spominski škatlici, kamor sem jih shranila pred predajo.

Kup metuljev na mizi .....

(tudi tukaj smo iskali prave kombinacije za naročnici)

Lepo dopolnilo sta bili tudi dve voščilnici za mladoporočenca. V enakem stilu (barvno in z metulji), zapakirani v pripadajoči škatlici in z žepkom v notranjosti.

Še pred vsem tem pa se je dogajala dekliščina. Punce so Urši podarile album s svojimi fotografijami in spominskimi besedili. Res prečudovita ideja. Na koncu vse skupaj zapakirano v spremljajoči škatli.  Z enako roza-belo-srebrno nitjo smo povezali tudi okrasitev prostora na dekliščini: podstavki za pijače, napisi in metulji na zatičnih paličicah za pecivo ali kot šopek.

Nekaj metuljev se je kot šopek bohotilo tudi na samem poročnem slavju. V pripadajočih barvah pa smo izdelali tudi namizne napise za svate.

Na koncu pa še zahvale.
Prečudovita fotografija in spremljajoča misel.

Srečno Urška in Rok.

Jesen je tukaj

 Vsako leto znova me očara ...... njena barvitost, jutranje meglice, obilje še skoraj zadnjih pridelkov. Vlaga v zraku spreminja podobo pokrajine in topli sončni žarki(kadaar so) varljivo govorijo o skorajda prijetni poletni temperaturi.

 Zelje je na mojem vrtu prvič. Vrt je čisto premajhen za takšne podvige. A na voljo je bilo nekaj starega semena in tako sem si vzgojila sadike. Tudi brokolija in ohrovta.  Prav tako se je našel prostor za repo. Ravno včeraj sem je nekaj pobrala. Prav zanimivo mi je bilo, kako so nekatere tvorile resnično velike in debele gomolje, druge pa ostale drobcene in nekatere že kar neuporabne.

Skratka - ugotovila sem, da če si takole v loncu vzgajam sadike, se vedno nekje najde prostor tudi za takšne malo večje vrtnine.

Letošnja "novinka" je bila tudi koruza pokovka. Po znanem sistemu kombiniranja z visokim fižolom. Nisem je še pobrala. Mogoče danes. In potem na sušenje, pa da kasneje poizkusimo ali bo in koliko nje bo popokalo.