Rastline primerne za skalnjak 1.del

Takoj na začetku se navežem na prvi del o skalnjakih, kajti tudi od vsega tistega spisanega je odvisno, kakšne rastline bomo umestili v naš lasten skalnjak. Večina ljudi nas ni ravno "pri denarju", da bi si lahko privoščili  takšno nasaditev kot se je porodila v naši glavi ali pa je del naših sanj. Zatekamo se k čim hitrejšim rešitvam in lastnim danostim.

ko prvič nasajamo skalnjak je njegova podoba običajno dokaj klavrna

Velja, da je bolje počakati, da se iz naših malih rastlinic razvijejo odrasle rastline, kot pa prenatrpati skalnjak in moramo potem že kmalu redčiti rastline.  Pri seznamu se nisem omejila na zgolj alpske rastline, ampak bolj na splošno na rastline, ki se pogosto pojavljajo v skalnjakih.

Nekaj  rastlin

primernih za skalnjake

(na splošno)

Enoletnice:

Brachycome iberidifolia,  Dianthus chinensis(kitajski nageljček), Eschscholzia californica(kalifornijski zlati mak), Gaillardia pulchella(kokarda), Lobelia erinus(erinasta lobelija), Lobularia maritima(enoletni grobeljnik, skalna kreša), Melampodium paludosum, Nigella damascena(črnika), Sanvitalia procumbens(previsna sanvitalija), Verbena x hybrida

Čebulnice:

Allium spp., Crocus spp., Cyclamen spp., Fritillaria meleagris, Iris danfordiae, Iris reticulata, Scilla siberica, Sternbergia lutea, Tulipa spp.

Trajnice:

Aquilegia flabellata(pahljačastolistna orlica), Arabis caucasica(kavkaški repnjak), Aurinia saxatilis(skalni grobeljnik), Campanula portenschlagiana, Cerastium tomentosum(polstena smiljka), Corydalis lutea(rumeni petelinček), Dianthus plumarius( nageljček), Geranium spp.(krvomočnica), Gypsophia repens(sadrenka), Heuchera spp.(iskrivka, hojhera, ognejni dež), Iberis sempervirens(vednozeleni grenik), Phlox subulata(iglasta plamenka), Primula spp., Scabiosa caucasica(kavkaški grint), Sedum kamtschaticum, Thymus pseudolanuginosis, Helichrysum coralloides (koralasti smilj), Helichrysum selago (lisjačkasti smilj), Crepis aurea(zlati dimek), Dionysia aretioides(dionizija), Draba rigida(toga gladnica), Draba longisiliqua(dolgoluskasta gladnica), Achillea clavennae(planinski rman), Prunella grandiflora(velecvetna črnogalvka), Polygala calcarea(apnena grebenuša), Scutellaria orientalis(vzhodnjaška čeladnica), Lithodora oleifolia(oljčnolistno ptičje seme), Delphinium nudicaule(golostebelni ostrožnik), Erigeron alpinus(alpska suholetnica), Scabiosa lucida(bleščeči grintavec), Omphalodes cappadocica(turška torilnica), Achillea tomentosa(nizki rman),

utrinki iz na krasu nasajenega skalnjaka

Grmi:

Salix helvetica(švicarska vrba), Betula nana(brezica, pritlikava breza), Picea abies Compacta(pritlikava smreka)Daphne cneorum(dišeči volčin), Genista sagittalis(navadna prevezanka), Sorbus reducta(grmičasta jerebika), Juniperus communis "Compressa"(brin, pritlikavi)

Na meliščih se bodo dobro počutile:

Acantholimon glumaceum(plevasti bodeči nageljček), Aethionema pulchellum, Androsace carnea(mesnordeči oklep),  Vitaliana primuliflora, Myosotis alpestris(spominčica), Campanula cochlearifolia(trebušasta zvončnica), Silene acualis, Erinus alpinus, Sempervivum,

Tudi sivka, rožmarin, žajblji, nemški rožmarin in timijani se na meliščih počutijo odlično.

Špranje v stenah (zidovi):
Antirrhinum glutinosum, A. molle, Aurinia saxatilis (skalna zlatenka), Erinus alpinus, Globularia cordifolia(srčastolistna mračnica), Onosma taurica, Ramonda myconi, Saxifraga callosa, S.paniculata, S.longifolia, S. cochlearis, Haberlea rhodopensis, Polemonium pulcherrimum, Saponaria ocymoides(rdeča milnica)

Narcise -belo rumene kraljice pomladi

::. seveda začinjene tudi z drugimi barvnimi niansami (najpogostejše z oranžno). Ampak rumena in bela le prevladujeta.

Narcise (Narcissus) je rod večina spomladansko cvetočih čebulnic.

In  jesen je tisti čas, ko njihove čebulice dajemo v zemljo, da nas lahko spomladi razveselijo s svojim cvetjem. Običajno jih sadimo v skupine, da njihovo cvetje pride bolj do izraza. Največkrat samostojno, lahko pa jih kombiniramo tudi z drugimi čebulnicami. Pazimo le, da čebulice niso preveč skupaj, saj jih bomo tako nasajene morali mogoče že naslednje leto izkopati in razdeliti. Drugače nas ne bodo več razveseljevale s svojim cvetenjem. Prav tako moramo paziti, da v tleh ni preveč vlage, saj bodo čebulice gnile in propadle. Na zelo težkih terenih mogoče v sadilno luknjo dodamo nekaj peska, da poskrbimo za primerno odvajanje vode.

Prav njihovo cvetje je tisto, zaradi katerega so tako zelo priljubljene. Pa naj si bo to v vrtu, cvetlični gredici, nižje sorte tudi v skalnjakih, posodi, parkovnih nasaditvah ... kot šopek v vazi, ne redko pa se pojavljajo tudi same ali pa v kombinaciji z drugimi rastlinami v raznih aranžmajih.  Ustrezajo jim večina svetla ali polsenčna mesta, sama tla pa morajo biti dobro odcedna. Največ je takšnih, ki cvetijo zgodaj spomladi. Nekatere se lahko odprejo že konec februarja, cvetje različnih narcis pa nas lahko razveseljuje vse tja do konec maja (pri posameznih sortah). Predvsem naravne vrste so primerne tudi za sajenje v travo. Dokaj naraven videz nasaditve dobimo, če čebulice nekje iz višine pasu spustimo na tla in jih nasadimo tam, kamor so padle.

Ko odcvetijo, jim  puščamo listje, da porumeni. Preprosto rečemo, da se v tem času čebulice napolnijo s hranilom za prihodnjo sezono. To naj bi trajalo nekako 6-8 tednov. Večina gojenih sort se sama razrašča z mladimi rastlinami, ki se razvijejo ob strani glavne čebulice. In ker se sčasoma počutijo utesnjeno, jih je potrebno na 3-5 let razsaditi.Takrat lahko tudi opazimo, da so čebulice globje, kot pa smo jih sami posadili. Ko jih po deljenju ponovno posadimo, jih sadimo spet na običajno globino, ne pa tako globoko, kot so se same usidrale. To je najbolje narediti kakšnih 6 tednov po cvetenju. Naravne vrste množimo na koncu poletja ali jeseni s sveže dozorelimi semeni.

1.Trumpet Daffodil cultivars - trobentaste narcise: ponavadi nevrstnati in posamični cvetovi s trobentastim privenčkom, ki je tako dolg kot cvetni listi ali daljši.








2.Large-cupped Daffodil cultivars - z velikimi privenčki (skledičaste): cvetovi so posamični in imajo velik skledičasto razširjen privenček, ki doseže vsaj 1/3 dolžine cvetnih listov, ne sme pa biti daljši od njih.

3.Small-cupped Daffodil cultivars - z majhnimi privenčki (pladnjaste): cvetovi običajno posamični, vsak pa ima privenček, ki ni daljši od 1/3 cvetnih listov.

4.Double Daffodil cultivars - vrstnate: večinoma imajo posamične velike in popolnoma vrstnate ali polvrstnate, izjemoma dišeče cvetove s privenčkom in pomnoženim številom cvetnih listov ali pa privenček nadomestijo barviti, cvetnim listom podobni lističi. Nekatere sorte imajo manjše in pogosto sladkobno dehteče cvetove, ki so v skupini po 4 ali več.

5.Triandrus Daffodil cultivars - Triandrus: na cvetnem steblu je 2-6 kimasto visečih cvetov, ki imajo kratek in zvonasto razširjen ali ozko cevast privenček in ozke nazaj zavihane cvetne liste. Listi so ozki in temno zeleni.

6.Cyclamineus Daffodil cultivars - ciklamaste: cvetno steblo ima ponavadi 1 ali 2 cvetova, privenček pa je večinoma daljši kot kot pri skupini triandrus in ima včasih na vrhu izrobljen ali nabran rob. Cvetni listi so ozki, priostreni in nazaj upognjeni.

7.Jonquilla and Apodanthus Daffodil cultivars - Jonquilla: vsako cvetno steblo nosi ponavadi 2 ali več prijetno dišečih cvetov. Privenčki so kratki in imajo včasih na vrhu nabran ali izrobljen rob. Cvetni listi so pogosto sploščeni, precej široki in okrogli.

8.Tazetta Daffodil cultivars - večcvetne Tazetta: pri narcisah z majhnimi cvetovi je v skupini lahko 12 ali več majhnih dehtečih cvetov, pri velikocvetnih pa so na steblu le 3 ali 4 veliki cvetovi. Privenček je majhen in ima ravno cev, cvetni listi pa so široki s priostrenim vrhom.

9.Poeticus Daffodil cultivars -tudi bele vrtne: cvetovi so majhni, večinoma po eden ali dva na cvetnem steblu; imajo barvit privenček in lesketajoče se bele cvetne liste; cvetovi so lahko prijetno dišeči

10.Bulbocodium Daffodil cultivars

11.Split-corona Daffodil cultivars - z razcepljenim privenčkom: na cvetnem steblu je ponavadi en sam cvet z globoko, večinoma čez polovico razcepljenim privenčkom. Nacepljene privenčkove krpe so zavihane, ležijo na cvetnih listih in so včasih gubasto nabrane, njihovo število pa je lahko različno.







12.Other Daffodil cultivars - tiste, ki ne ustrezajo nobeni od zgoraj naštetih definicij.

13.Daffodils distinguished solely by botanical name - prosto rastoče in hibridi brez imen kultivarjev (primer: velikokrat naravni hibrid med poeticus in tazetta, cvetovi večinoma v parih, običajno so jih poimenovali tudi dvojčici ali ljubezenski par)

Nekaj lepih primerkov razdeljenih po skupinah v katero sodijo, lahko vidite TUKAJ.
Preko 70 fotografij(cvetov na temnem ozadju) različnih narcis pa si lahko ogledate  pri našem ljubiteljskem fotografu, ki jih tudi sam goji.

Skalnjaki

Pojma nimam o skalnjakih. Niti se ne mislim dotikat same izgradnje skalnjaka.V naših krajih se dostikrat uporablja tudi izraz alpski vrt, saj se vanj sadi veliko alpskih rastlin.

Govorim o tistih skalnjakih, ki so nekako vpeti v prostor ob našem domovanju ali pa kje blizu. Vem samo, da so takšni ali drugačni lepi na pogled, nekateri prav impozantni. Majhni ali veliki, pisani ali pa zelo enolično zasajeni.V strmini, položnejši, veliki kupi, majhne pregrade ob potkah, kot pozdrav nekje blizu glavnega vhoda .....
Zanimivo mi je tudi, da se pri gradnji osebnih skalnjakov velikokrat združita sam skalni del in nekakšen vodni vrt, ki je lahko tudi ribnik, ni pa nujno.  Nekako naj bi njegova postavitev posnemala naravo, vendar pa mislim, da je to izredno težko. Vse prevečkrat smo namreč vezani na same možnosti terena, materiale, klimatske pogoje in pa konec koncev tudi ne manj pomembno - na našo lastno vizijo, všečnost. Prav gotovo ne bomo izdelali nekaj, kar nam ni všečno. Nekaj kar ne hrani naše duše.

Pravijo, da skalnjak sestoji iz divje rastočih rastlin, ki uspevajo v gorskih območjih. Temu nekateri tudi pravijo alpinetum.

Pri brskanju po spletu in knjigah sem postajala samo še bolj zmedena. Eni tako, drugi drugače. Vkopavati kamenje, pa spet drugi da to ni nujno potrebno .... skratka vse polno ene zmede. Iz nje se da preprosto velikokrat razbrati kdo po profesiji piše določena navodila, usmeritve. Vsak po svoje nekako "tuli v svoj rog".

Nekaj izrazov (tako mimogrede) na katere sem naletela:
angleški stil (naturalistični) -kje drugje kot v Angliji naj bi se začel ta stil skalnega ustvarjanja. Iz Vzhoda (Kitajska, Japonska, Himalaja) ga je prinesel Reginald Farrer in vsadil v srca britancev. Njegov vpliv na oblikovanje angleških vrtov je bil ogromen. Ljubil je višave in rastline, ki so tamkaj rasle. V kamnolomu je zgradil svoj prvi skalnjak.

japonski stil -določi se v skladu s pravili o Feng Shui.Vsebovati mora elemente 4 elementov: zraka, ognja, zemlje in vode. To pravzaprav sploh nekako ni skalnjak v čisto pravem pomenu, je pa nekakšen približek, kjer je ena poglavitnih lastnosti tudi minimalizem. Praviloma sicer v japonskih vrtovih ni zelenja, ni rož. Gre bolj za pesek(sploh oblikovanje z njim), posamezno kamenje, oblike. Povdarek je na umirjenosti. Vendar pa se japonski vrt lahko odlično združi s francosko vizijo in uporabi nekaj okrasnih grmičev ali celo drevja. Tu igra veliko vlogo simbolizem (kot primer: borovec je simbol zmaja in za ravne poti v japonski ureditvi pravijo, da so najboljši način za razsvetljenje). Sama bi japonskemu stilu mogoče dodajala tudi korenine.

melišča - so lahko povsem samostojne enote, velikokrat pa se nekako povezane s prvotnim skalnjakom. Ali pa umeščena kot samostojni predeli nekje med njim. V naravi najdemo melišča pod gorskimi stenami iz katerih se zaradi vlage, temperaturnih razlik in ostalih vremenskih razmer krušijo skale v steni in pod njimi se zbira drobir. Tu uspevajo rastline, ki potrebujejo pri svoji rasti okoli korenin precej vlage. Melišče je velikokrat videti še lepše, če mu dodamo nekaj večjih skal. Pravijo da alpske rastline melišč sodijo med najlepše alpske rastline. Mnoge tako bujno cveto, da povsem prekrijejo zelenje.

zidovi - najrazličnejši. Prav tako so primerni za zasajanje z tudi alpskimi rastlinami. Posebej tu obravnavajo  kamnite suho zidove, ki so čisto svoja zgodba.

korita, posode -prvo pomembno navodilo je: odcednost takšne ali drugačne posode, ki jo uporabimo za nasajevanje  alpskih rastlin. Lahko uporabimo povsem nove posode, ali pa pri zasaditvi uporabimo razne stare (velikokrat zapuščene ali odvržene) posode. Velikokrat se uporabljajo tudi razna izvotlena debla, večje korenine, dimniški ostanki in podobno. Pri večjih posodah lahko umestimo tudi kak kamen, pri manjših se omejimo na dodajanje grušča.Pri tem načinu smo omejeni večinoma na gojenje manjših rastlinskih vrst. Paziti moramo, da ne dodajamo rastlin, ki bi druge lahko dušile pri svoji rasti.

šotnata greda -potreba po takšni gredici je nastala zaradi rastlin, ki potrebujejo kisla tla. Lahko je samostojna enota ali pa del skalnjaka. V slednjem primeru je najbolje izbrati severno stran skalnjaka in jo sonce obsije vsak dan za nekaj časa. Ni priporočljivo umeščati jo pod drevesa, saj ob deževju kapljanje z dreves lahko povzroči, da rastline začnejo počasi  gniti. Za izgradnjo uporabljamo šoto  in različne šotne nadomestke kot so listni kompost, kokosova vlakna in ostalo.

dvignjene grede - so primerne za manjše vrtove. Lahko so različnih oblik in tudi pri uporabi materialov za izgradnjo imamo na voljo širok spekter raličnih elementov (les, opeke, kamen, železniški pragovi itd.) Odcednost na dvignjenih gredah je povsem drugačna kot drugod na vrtu. In tako lahko ustvarimo pogoje, ki bodo služili nasaditvi alpskih rastlin. Velikokrat takšne ozke in podolgovate grede ustvarjamo ob kakšnih poteh. Sploh kjer moramo izravnavati terene. Dvignjena greda je lahko tudi šotnata greda (zgoraj)


in še ..... skalne rastline na strehi, ozki arhitekturni  skalnjaki(izvirajo iz Češkoslovaške), puščavski vrt, alpske hiše

Potka kot začasna rešitev

Običajno je, da na zunanjih površinah z idejo, vizijo uredimo nek prostor, potem pa ga tako ali drugače zasejemo ali zasadimo.

Jaz se pri tem početju velikokrat prilagajam odpadnim materialom, ki mi jih je škoda zavreči. V današnjem primeru pa sem se prilagajala tudi višku sejančkov lepih očk in pa presaditvi mesečnih jagod tako, da so lažje dostopne majhnim otrokom.

Tako je letos ostal kos filca s katerim smo zaščitili izkopane rože iz Pisane Lune. Kaj z njim? Pa sem ga vdelala v zemljo. Prej s pleveli zaraščen kos trate ob betonski škarfi, ki meji na zelenjavni vrt sem prekopala, filc pa po širini prerezala na dva dela. Da sem ga ob robu utrdila in naredila nekakšen prehod med nadaljevanjem trate, sem ga zaščitila z odsluženimi (odrezanimi ostanki) ozkimi kosi debelejših tlakovcev. Ob robu so tako dobile prostor lepe očke, ki so obilo in lepo zrasle iz semen.

Pa ni minilo dolgo, ko se je pokazal še ostanek porfida. Uhhh! Kaj pa sedaj? Pa sem šla spet na kolena in v razširitev nove cvetlične gredice. Ozke tlakovce sem sproti pobirala ven in jih odlagala na škarfo(spet nov odpadni material?), ob tem pa spet prekopavala trato. Dvojni rob filca pod njim sem  razgrnila in širila cvetlično gredico. Nisem neki gradbenik, nisem se lotevala večjih podvigov. Porfido sem samo vmeščala v zemljo. Vedela sem le, da mi je všeč, da ne bo ravne linije in pa da je to začasna rešitev za leto ali dve.
Tudi občutek za vse tiste raznolike kose porfida nisem imela. Koliko ga je, do kod bom prišla? Potka naj bi vodila do skupnega kompostnika pod jablano. Sosedov kompostnik na naši zemlji. Vanj družno odlagamo ostanke, kar mi je prav. Kompost je poleg zastirke edina stvar, ki jo uporabljam na zelenjavnem vrtu in tako se hitreje polni.
In sem nekako prilezla do kompostnika. Ob tem sem se morala izognit še ostankom nekega požaganega drevesa, kjer bodo domovanje našli sedumi. Enaka zgodba se je ponovila ob kompostnem kupu. Ni narejena po predpisih in priporočilih, sem jo pa naredila popolnoma sama. In na to sem strašno ponosna. Tudi vem, da ne bo zadržala širjenja trave ali plevelov. Ampak saj je tako ali tako samo začasna rešitev. Kajti v vrtu rada spreminjam stvari. Ob rob porfida sem nasadila mesečnih jagod, ki so se obilno namnožile v zelenjavnem vrtu. In sem ubila dve muhi na en mah: otroci bodo imeli lažji dostop do jagod in na zelenjavnem vrtu sem pridobila  nov prostor. No .... pravzaprav tri, če dobro pomislim. Kajti pri nekem drugem preurejanju mi je zunaj ostalo precej čebulnic ključavnic in nekaj njih je našlo prostor med lepimi očkami.
Od kompostnega kupa naprej sem s potko zavila in kose porfida vlagala v zemljo z razmikom. So šli že zelo proti koncu. Dokler je šlo, oz. do tam kjer je koreninski splet visokih smrek tako gost na površini tik pod trato, da tega nisem mogla več početi. Ta del leži pod drugo razmejitvijo. Za njimi so položeni betonski zidaki v katerih rastejo najrazličnejše rastline.
In sem spet pridobila čisto ozko gredico kamor so romale preostale ključavnice in še nekaj drugih čebulnic. Tam ne bodo prav nič motile s svojim zelenjem ko bodo odcvetele.

In to jesen je vreme resnično naklonjeno. Te večje kose porfida sem dajala na stran, da bodo služili kot nekakšen prehod iz terase. Ta del je zelo obljuden in trava je bila vedno poteptana. Po drugi strani pa ob deževju tudi ne bo toliko blata in ostale svinjarije. A moram še premislit kako. Tu je nekoč pred leti že bila potka, a jo je bilo lažje oblikovati s kvadratnimi pohodnimi ploščami. Hvala za sonce in suho vreme. Še bom lahko kak dan premišljevala. Teren je namreč v rahli brežini, zaradi veliko hoje po njej dokaj zbit in krepko bom morala "pljunit" v roke, da bodo romale dovolj globoko, da ne bodo motile kosilnice pri košnji. Le to pa bom sejala šele spomladi.

Pisana Luna se na novo zasaja

Pa je minilo kar nekaj časa od zadnjega javljanja. Mogoče danes na hitro predstavitev novega peščenega dela na Pisani Luni, ki se je iz poprejšnje potke po dolžini prelevil v nekakšen sredinski pravokotnik, ki sega od ceste pa vse do tlakovane potke ob hiši, kjer je letos našla svoj prostor tudi lesena klopca.

Osrednji element na pesku so 3 amfore in vsaka služi svojemu namenu. V največji je voda, ki se preliva preko nje. V srednji je za letos našla domovanje indijanska meta, ki se je lepo polegla po pesku. V najmanjši pa je nameščena lučka, ki zelo blago osvetljuje največjo amforo.

Indijanska meta(žal ni dobro prezimna).

Ker je tu tudi elektrika (za pumpo, ki črpa vodo in lučko), smo na pokrov škatle v kateri se skriva začasno postavili širšo skledo, ki je nasajena s sedumi in netreski.

V pesku domujeta tudi dve travi in pa štiri raketice. Bili sta samo dve, pa smo sedaj pri presajanju obe kar razdelili in mislim, da so se lepo vrasle. 

Sedaj preko zimo so se amfore pospravile. Preventivno. Ne vemo, ali je materialu iz katerega so ravno za zaupat, da bo preživel takšen ali drugačen minus.  Sedumi pa so našli svoj  novi dom v skalnjaku.