Sedum (homulica) - Sedum lineare 'Variegatum'

Še en iz vrst sedumov.

Na splošno je za sedum lineare značilno, da zraste v višino nekje 10-15 cm, vendar v resnici tudi dlje, saj se njegova nežna stebelca prevešajo pod težo. Na mestih, kjer nima zadosti svetlobe, se pravzaprav lahko močno "potegne", vendar takšna rastlinica ni več tako lepa. Ima linearno nameščene suličaste svetlo zelene liste.

Sedum lineare 'Variegatum' 

Njegova poglavitna značilnost je, da ima svetlo zelene suličaste nasprotno nameščene lističe, ki imajo rob smetanove barve. Zelo dekorativno. Tudi ta homulica ni prav bogata s cvetenjem. Drugače pa cveti nekje v začetku poletja z majhnimi svetlo rumenimi cvetovi.

Pri nas ni prezimno trdna, saj bo živela tam nekje do 0 stopinj. 

Rastline za senčne lege - suhe ali vlažne

V iskanju tistega pravega včasih niso odveč namigi in priporočila izkušenih strokovnjakov. Čeprav včasih pa le obstojajo izjeme, ki jih skozi gojenje uspemo najti sami ali s pomočju tudi drugih ljubiteljskih vrtičkarjev.
Nekaj naših slovenskih imen je napisanih, bom pa vesela še vsakega novega, drugačnega slovenskega poimenovanja kakšne od spodnjih rastlin.

* * * * * Suha in senčna lega

ENOLETNICE IN DVOLETNICE
Digitalis purpurea -škrlatni naprstec
Matthiola bicornis -ponoči dišeča levkoja

ČEBULNICE
Anemone nemorosa -podlesna veternica
Arum italicum "Pictum" -laški kačnik
Cyclamen coum, C. hederifolium, C. repandum -
Galanthus nivalis -snežni mali zvonček
Hyacinthoides non-scriptus -modra čebulica, čebulinka
Ranunculus fiscaria -lopatica

TRAJNICE
Acanthus mollis -netrnati akant
Aconitum carmichaelli, A. napellus -lepa preobjeda, repasta preobjeda
Anemone hupehensis, A. x hybrida -jesenska veternica, japonski križanci
Aquilegia vulgaris -navadna orlica
Dicentra -srčki
Digitalis grandiflora, D. lutea -velecvetni naprstec, rumeni naprstec
Epimedium -lipica, vimček
Euphorbia amygdaloides -mandljevolistni mleček
Geranium (nekatere) -krvomočnica
Helleborus foetidus, H. orientalis -smrdeči teloh, orientalski teloh
Iris foetidissima -
Lazula sylvatica "Marginata" -
Ophiopogon (nekatere) -jaburan, kačevec, ofiopogon
Saxifraga umbrosa, S. x urbium -senčni kreč
Symphatyum grandiflorum -velecvetni gabez
Tellima grandiflora "Purpurea"
Vinca miror -navadni zimzelen
Viola labradorica, V.odorata -dišeča vijolica

GRMOVNICE
Aucuba -avkuba
Cornus canadensis -kanadski svib
Daphne laureola -lovorolistni volčin
Euonymus fortunei, A. japonicus -fortunejeva trdoleska, japonska trdoleska
Fatsia japonica -japonska aralija
Hedera (nekatere) -bršljan
Ilex aquifolium -navadna bodika
Pachysandra -debelačka, ižander

* * * * * Vlažna in senčna lega

ENOLETNICE IN DVOLETNICE
Impatiens walleriana -sobna vodenka
Matthiola bicornis -ponoči dišeča levkoja
Mimulus -krinkar
Oenothera biennis -dvoletni svetlin
Primula vulgaris -brezstebelni jeglič, trobentica, navadni jeglič
Viola X wittrockiana -vrtne mačehe

TRAJNICE
Astilbe simplicifolia -
Astrantia major -veliki zali klobuček
Bergenia - bergenija
Brunnera macrophylla -velelistna brunera, volovski jezik
Convallaria majalis -šmarnica
Gentiana asclepiadea -svilničasti svišč
Hemerocallis -maslenica, lilijan
Hosta -hosta, funkija
Ligularia przewalskii -przewalskova ligularija
Peltiphyllum peltatum  -ščitnik,peltifil
Platycodon -zvončnik
Primula bulleyana, P. florindae, P. japonica, P. pulverulenta
Rodgersia aesculifolia, R. pinnata -rodgersija
Thalictrum -talin
Trillium grandiflorum, T. sessile -trolist, trilij

ČEBULNICE
Anemone apennina, A. blanda, A. ranuncoloides -apeninska a., grška veternica, zlatičasta veternica
Arum italicum -laški kačnik
Cardiocrinum -kardiokrin
Eranthis -jarica, ozimka
Fritillaria camschatcensis, F. cirrhosa, F. roylei -logarica
Galanthus -mali zvonček
Ipheion uniflorum -enocvetna brodjeja
Leucojum aestivum, L. vernum -poletni in spomladanski veliki zvonček
Lillium (nekatere) -lilija
Narcissus, N. triandrus -
Nomocharis -nomoharis
Notholirion
Scilla bifolia -dvolistna modra čebulica
Tulipa sylvestris -gozdna tulpa

GRMOVNICE
Aucuba -avkuba
Buxus sempervirens
Camellia japonica
Daphne laureola
Euonymus fortunei, A. japonicus -fortunejeva trdoleska, japonska trdoleska
Fatsia japonica -japonska aralija
Ilex aquifolium -navadna bodika
Lonicera pileata  
Mahonia aquifolium -navadna mahonija
Rubus tricolor 
Sarcococca 
Skimmia -skimija
Vinca -zimzelen

Tišina (13)

September tam zunaj ...

... v zelenjavnem vrtu ...

... obiskovalci ...

 .... tu in tam ...

... detajl ...

.... sladko za hladne dni ....

... na sprehodu.

Ajda

Letos smo sejali ajdo za zeleno gnojenje. Ampak ajda ni uporabna samo tako.

Ajda kot čaj sodi med zdravilna zelišča.
Ajda spada med rastline z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida; listi vsebujejo do 8%, cvetovi pa do 4% rutozida. Flavonoidi so znani naravni antioksidanti, imajo pa tudi ugodne učinke na ožilje.
Za čaj nabiramo zel (cvetje in listje) ki ga porežemo nekje 20 cm nad tlemi. Čas nabiranja je tudi pomemben, saj naj bi vsebnost rutozida naraščala do cvetenja, potem pa se z zorenjem plodov spet močno zniža.

Več o tem si lahko preberete na spletni strani Kmetija.si. 

Sedum (Homulica) - cyaneum sachalin

Še ena iz omenjene vrste, ki se dobro počuti v skalnjakih, suhozidovih ... pač rastlinica, ki zahteva sonce, toploto in bolj kot ne sušne razmere. Prihaja iz severozahodne Azije(Rusije in Sibirije, ruski otok Sahalin v Tihem oceanu).

Cveti v juliju in avgustu. Cvetovi so majhni, svetlo roza barve, zbrani v cvetnih grozdih. Odpirajo se nekje 3-4 tedne. Ta plazeča trajnica z ovalnimi v rozete razporejenimi sivkastimi, zelenimi, modrimi listi(pogosto obarvana tudi rdeče) zraste v višino nekje 5-10 cm in prenese zimske temperature tam nekje do -29 stopinj.

Običajno se dogodi, da rastlina tam konec oktobra odvrže liste, ki pa na novo začnejo poganjati nekje v marcu.

Sedum (homulica) - Sedum acre

Ta dokaj pogosta trajnica izvira iz Evrope, dokaj razširjena pa je tudi v Ameriki. Pri nas jo imenujemo tudi ostra homulica.

Cvetovi so rumeni, čas cvetenja pa konec pomladi, začetek poletje. Cvetovi se oblikujejo na vrhu poganjkov kot sploščena glavičasta socvetja. V višino zraste 2,5-5 centimetrov.

Kot za vse ostale je tudi za sedum acre značilno, da je prilagojena za življenje v suhih razmerah, saj vodo shranjuje v svojih listih. Preživi lahko v neverjetno tankih tleh in je lahko tudi do pol leta brez vode.  Njena razširjenost je kar precejšnja. Ob nalivih dežja ali pa tudi ob izpiranju tistih rastlin, ki rastejo kje bližje vodi, se dogaja, da semena lahko odplakne daleč proč od matične rastline.

po cvetenju se je listna masa močno povečala

Sedum acre se lahko hitro razširja. Vendar pa jo je na majhnih vrtnih površinah dokaj lahko nadzorovati. Zanimiv mi je bil stavek ene od vrtičkaric iz Amerike, ki je rekla: To je rastlina, ki vas nikoli ne bo potrebovala - za karkoli. In zanimivo je, da so te rastlinice navkljub svoji majhnosti zelo priljubljene metuljem.

Sedum (homulice) - spurium in kamtschaticum

O humulicah na splošno sem že pisala v tej objavi.
Za danes dve iz vrst homulic.
Prva je Sedum spurium "Tricolor" 

Za Sedum spurium na splošno je značilno, da so to vednozelene pokrovne in plazeče trajnice. V višino merijo 10 cm, lahko pa tudi nekaj več. V širino se širijo ....pač kar širijo. So zmrzalno trdne vrste. Listi so podolgovati do jajčasti in rahlo nazobčani. Poleti se v velikih zaobljenih glavičastih socvetjih razcvetajo majhni zvezdasti in največkrat škrlatno rožnati cvetovi. Lahko so v mnogih odtenkih: od temno škrlatne do skoraj bele.

Druga pa je .....Sedum kamtschaticum (kamčatska homulica)

Trajnica, ki je delno vednozelena in polegla s prezimnimi listnimi rozetami. V višino meri od 5 do 10 cm, širina pa je okoli 20 cm.

nasajena v skalnjaku

Liste ima podolgovato jajčaste, nazobčane, sočne in zelene. Na vrhu poganjkov se poleti in jeseni v razprostrtih klobučastih skupinah odpirajo zvezdasti rumeni cvetovi z oranžnim prelivom. Je prezimno trdna vrsta.

Sedum (homulica) - rupestre Angelina

Na splošno za Sedum repestre (sinonim S. reflexum) velja, da so to nizko rastoče vednozelene trajnice, ki zrastejo v višino nekje od 10-15cm, njihova širina pa je nedoločena, saj se kar rade in tudi dosti hitro širijo. Vendar pa v osrednji Sloveniji ta nežna rastlinica rada pomrzne. Svetlo zeleni listi se v mrazu radi obarvajo rahlo rdeče.
Angelina je rumeno listna sorta iz skupine rupestre in njena glavna značilnost je prav to listje čisto samosvoje barve.

Cveti nekje v juniju do avgustu. Cvetovi so rumene barve. Vendar pa ta rastlinica ne naredi prav veliko cvetov. Nekatere, ki rastejo v neugodnih razmerah, pa lahko tudi sploh ne cvetijo. Zaradi malega števila cvetov le to tudi ni tako upadljivo. To blazinasto in na pogled nežno rastlinico gojimo bolj zaradi čudovitega listja, ki hitro naredi  zeleno preprogo.
Uspeva na peščenih in prodnatih tleh zmerno nizke rodnosti. Potrebuje dobro drenažo tal in prenaša tudi sušo ter vročino.
Idealna je za obronke, ustvarjanje večjih "zelenih preprog", ljubi skalnjake in se čudovito preveša preko umeščenih skal. Zaradi tega je primerna tudi za kakšne viseče posode. Če izberemo temne, bodo odličen kontrast svetlemu listje, ki se bo pobešalo po njih.

Jesenske nasaditve (2)

Še vedno smo pri jesenskih nasaditvah. Ob toplih in sončnih dneh me povsem prevzamejo, premamijo ... včasih bi res cel ljubi dan počela samo to. Tudi če bi bil čas, pa žal ni na voljo zadosti rastlinic pri meni, ki so primerne za kaj takšnega. Prva jesenska nasaditev je v tej objavi, nekaj dni nazaj.

V današnjih dveh sem poleg rožic uporabila tudi dišavnice. V prvi je to cimetova bazilika, v drugi pa timijan. V nasprotju z prvima nasaditvama tokrat le toni med zeleno, belo in nežno rumeno. Izjema je le bazilika s svojim steblom in cvetjem.

Za popestritev pa tokrat tudi dodatki: v prvi ostanki odstranjenega betona pri sosedih in v drugi bučki, ki se valjajo povsod naokoli. Kamenje tudi drži pri "svoji drži" baziliko in pomaga sedumu do lažjega ukoreninjenja, sredinska bučka pa je kot utež timijanovim gostim koreninicam.

Ne pozabimo na zimsko solato

Sicer pravijo, da naj bi za setev zimske solate izbrali globoka in humusna tla, vendar pa je pozno poleti težko najti kak tak kotiček na vrtu. Razen seveda, če ga prav za to pripravimo.  Vsekakor za to setev velja, da naj bo čim gostejša, saj po eni strani tako mraz težje prodira do rastlinic, po drugi strani, pa nam zima "vzame" kar nekaj zraslega in bo pomladi ostalo še dovolj solate.

Prav tako je pametno, da se odločimo za vsaj dve setvi v različnem časovnem obdobju, saj tako še povečamo možnosti, da nam bo solata, ki bo v različnih razvojnih fazah, za prezimitev. Meni je sicer tole spet malo ušlo izpod nadzora in imam tako eno gosto setev in še nekaj malega sejanega med motovilec. Sedaj pa je že pritisnil mraz, ki ni najboljši popotnik za novo setev.

Pa še nekaj posamičnih med motovilcem, ki jima dela družbo sladki komarček s svojim nežnim listjem.

Drobna presenečenja

Včeraj sem želela odrezati nekaj vejic rožmarina. Pa so me takole presenetili kaleči semenski koški gajlardije, ki sem jih tamkaj odložila po obrezovanju. Bili so lepi, pa sem si mislila, da bi lahko služili še za kakšen aranžma. A človek mnogo tega pozabi.

Sedaj niso več primerni za aranžiranje. Vejice sem porezala in glavice vtaknila v zemljo.

Jesenske nasaditve

Ni kaj .... jesen je tukaj, pa čeprav se drevje še ni začelo barvati v tiste klasične jesenske tone. Nekako mi vedno v glavi zveni, da ko vidiš cveteti jesenski podlesek - je jesen definitivno tu.

In to je čas, ko je potrebno določene rožice ali pripraviti za zimovanje ali pa jih zgolj nasaditi v neko kolikor toliko očesu prikupno zadevščino. Sama sem izbrala različne nasaditve z rožicami, ki jih bom pred slano prenesla v notranje hladnejše prostore.

Malo različnih, mogoče tudi neobičajnih kombinacij.

Vložnine za hladne zimske dni

Sicer nisem ravno neka "pridnica" kar se tega tiče. Tudi ne vlagam velikih količin. Malo tega in malo onega, kakor pač pokažejo ali kakšni viški na vrtu ali pa zgolj moj trenutni navdih, da bi pa nekaj vložila. Domačo vegeto smo že shranili in skuhali nekaj slivovega džema.

Klasična in vedno dobra pečena rdeča paprika.Vedno tak zanimiv dogodek, ko zadiši po pečeni papriki, le ta kasneje med lupljenjem polzi pod prsti ...

Za vložnine se tudi nič kaj pretirano ne obremenjujem z recepti. Delam pač nekako "na uč", po občutku, po spominih tam nekje v glavi .... bi lahko človek rekel. Seveda vsako leto znova preverim po spletu, če bi naletela na kak nov recept, ki bi bil "ponucen" tudi za mene. Skoraj vedno se odločam za vroče polnjenje in ohlajanje "pod dekco". Tudi ta dva današnja shranka sta takšna.

Mešanica paprik in paradižnikov (tako zelenih/polzrelih, kot že obarvanih), z dodatkom čebule in nekaj pekočih feferonov, čilijev 

Pisana luna tik ob cesti

Pisana luna tik ob cesti je projekt, s katerim se bo nekako sklenilo letošnje leto - tam zunaj. Potem bodo že kmalu prve slane, zmrzali, zima, sneg .....
Zakaj tik ob cesti? Ker pravzaprav sam teren dejansko leži tik ob glavni cesti. Z betonskimi obcestnimi robniki pravzaprav meji z njo. Teren je bil travnat, z množico najrazličnejših plevelom in nekaj nižjimi grmovnicami. Sredi poletja se je travna ruša obrnila in na tako pripravljen teren se je posejala ajda (in še nekaj drugih rastlin) za zeleno gnojenje.

Postopoma, kot se je postopoma obračala zemlja, v kateri je med drugim tudi kar nekaj peska, manjšega kamenja....

Tako tudi raste in cveti - postopoma.

Sam prostor v pripravi bo namenjen cvetoči zasaditvi. Predvsem trajnic (ki bodo seveda vsaj na začetku obilo kombinirane z enoletnicami in dvoletnicami). Rožice(gojene in prosto rastoče), zelišča,  začimbne rastline. S poudarkom na cvetenju. Nekakšna nizka cvetoča preproga, kjer naj bi svoje mesto našle rastline, ki privabljajo čebele, čmrlje, metulje in ostale. 

Seveda bi se bilo veliko lažje odločiti za nasaditev različnega nizkega in polegla grmičevja. Ali pa bolj monotone zasaditve s hitro rastočimi prekrovnimi rastlinami. Pa je želja cvetoča preproga, kjer se vedno nekaj dogaja in spreminja. Kako se bo obnesla, pa bo pokazal čas. 

Krizanteme

Jesenske lepotice - jim pravijo mnogi.

In ne več toliko kot včasih, se jih povezuje z dnevom spomina na mrtve. Pa vendar si ta izjemna cvetoča rastlinica zasluži veliko več prostora tudi druga obdobja in tudi na naših cvetličnih gredicah. Priljubljena je zaradi bogatega barvnega razpona, razkošnih oblik cvetov ....

Vendar pa žal velika večina teh cvetočih lepotičk(danes govorim o tistih, ki niso obstojne trajnice), pri nas ni prezimno trdna in jih je potrebno pred mrazom pospraviti in primerno shraniti za naslednje leto.
Pred prvo slano jih porežemo tako, da nam ostane kakšnih 20 cm nadzemnih delov ali glavnega stebla. Odrežemo vse stranske poganjke. Ko jih vzamemo iz zemlje, jih po potrebi označimo za prihodnje leto, operemo korenine in jih vložimo v nizke posode/zabojčke kjer imamo rahlo vlažno ilovnato prst. Ne smemo jih zalivati dva meseca. Hranimo jih na hladnem, vendar zavarovano pred zmrzaljo.

Sredi zime jih prenesemo v rastlinjak ali kak drug primeren prostor, kjer naj bo svetlo in temperatura okoli 7 stopinj. Zalijemo. Kmalu poženejo mlade poganjke, ki jih čim bolj pri tleh režemo ali trgamo in potikamo. Prirežemo jih tik pod kolencem na dolžino približno 4cm. Potaknjenci poženejo korenine v 2-3 tednih. Matično rastlino po odrezu potaknjencev lahko zavržemo.

Ukoreninjene in posajene potaknjence še vedno hranimo na hladnem. Nekateri pravijo, da jih obilno zalijemo in  pustimo nekaj tednov brez zalivanja v prostoru, kjer ne zmrzuje. Potem pa seveda šele sledi presajanje na grede ali tudi lonce. Rade imajo sončno in dobro zavetno rastišče. Tla morajo biti odcedna in za mnoge tudi zgolj rahlo kisla. Presajamo pa jih pozno spomladi. Kmalu potem, ko smo jih presadili, jim skrajšamo glavni poganjek in tako spodbudimo rast stranskih.

Džem, marmelada

Marmelada ali džem .... to je sedaj vprašanje. 

»Marmelada« 
je mešanica vode, sladkorjev in ene ali več vrst naslednjih proizvodov,
pridobljenih iz sadja citrusov: pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta in lupine.
Količina sadja citrusov, uporabljenega za proizvodnjo 1000 g končnega izdelka, ne sme biti manjša od 200 g, od katerih mora biti najmanj 75 g pridobljenih iz notranjega dela plodu.

»Žele marmelada«
Ime »žele marmelada« se sme uporabiti, če izdelek ne vsebuje nobenih netopnih snovi, razen morda majhne količine fino narezane lupine.

»Sladkana kostanjeva kaša« 
je mešanica vode, sladkorja in najmanj 380 g kostanjeve (Castanea sativa) kaše na 1000 g končnega izdelka.

»Domača marmelada« 
je ustrezno želirana mešanica sladkorjev in sadne kaše. Količina sadne kaše v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od:
– 300 g na splošno;
– 250 g pri črnem ribezu, šipku in kutini.

»Ekstra domača marmelada«
je ustrezno želirana mešanica sladkorjev in sadne kaše. Količina sadne kaše v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od:
– 450 g na splošno;
– 350 g pri črnem ribezu, šipku in kutini.

slive operemo, izkoščičimo, posušimo in v nizki skledi posujemo s sladkorjem

»Džem« 
je mešanica sladkorjev, sadne pulpe in/ali sadne kaše ene ali več vrst sadja in vode, ki je ustrezne želirane konsistence. Vendar je lahko džem iz citrusov dobljen iz celih sadežev, narezanih na rezine in/ali koščke.
Količina sadne pulpe in/ali sadne kaše, uporabljena za proizvodnjo 1000 g
končnega izdelka, ne sme biti manjša od:

– 350 g na splošno,
– 250 g za rdeči ribez, jerebike, krhlike, črni ribez, šipek in kutine,
– 150 g za ingver,
– 160 g za granatna jabolka,
– 60 g za pasionke.

po cca. 24 urnem "ležanju" zadeva izgleda takole

»Ekstra džem«
je mešanica sladkorjev, nezgoščene sadne pulpe ene ali več vrst sadja in vode, ki je ustrezne želirane konsistence. Vendar je lahko šipkov ekstra džem in ekstra džem brez semen iz malin, robidnic, črnega ribeza, borovnic in rdečega ribeza dobljen v celoti ali delno iz nezgoščene kaše teh sadežev. Citrus ekstra džem je lahko dobljen iz celih sadežev, narezanih na rezine in/ali koščke.
Količina sadne pulpe, uporabljena za proizvodnjo 1000 g končnega izdelka, ne sme biti manjša od:

– 450 g na splošno,
– 350 g za rdeči ribez, jerebike, krhlike, črni ribez, šipek in kutine,
– 250 g za ingver,
– 230 g za granatna jabolka,
– 80 g za pasionke.

pričnemo s kuhanjem na nizki temperaturi in seveda ... mešanjem

In še hiter pogled na to, kaj vse se lahko dodaja tovrstnim industrijskim izdelkom:

Vsem tem shrankom smejo dodajati pri predelavi: 

– med, definiran v predpisu o medu: v vseh izdelkih kot delna ali popolna 

zamenjava sladkorja; 

– sadni sok: samo v džemu, domači marmeladi in ekstra domači marmeladi; 

– sadni sok citrusov: v izdelkih, izdelanih iz drugih vrst sadja: samo v 

džemu, ekstra džemu, želeju, ekstra želeju, domači marmeladi in ekstra domači marmeladi; 

– rdeči sadni sokovi: samo v džemu, ekstra džemu, domači marmeladi in ekstra domači marmeladi izdelani iz šipka, jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza, sliv in rabarbare; 

– sok rdeče pese: samo v džemu, želeju in domači marmeladi, izdelani iz jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza in sliv; 

– eterična olja citrusov: samo v marmeladi in žele marmeladi; 

– jedilna olja in masti kot sredstva proti penjenju: v vseh izdelkih; 

– tekoči pektin: v vseh izdelkih; 

– lupina citrusov: v džemu, ekstra džemu, želeju, ekstra želeju, domači 

marmeladi in ekstra domači marmeladi; 

– listi rastline Pelargonium odoratissimum: v džemu, ekstra džemu, želeju, ekstra želeju, domači marmeladi in ekstra domači marmeladi izdelani iz kutin; 

– alkoholne pijače, vina in likerji, orehi, aromatična zelišča, začimbe, 

vanilija in ekstrakt vanilije: v vseh izdelkih; 

– vanilin: v vseh izdelkih

po nekaj urah (3-4) dobimo pravo gostoto džema

OKUSNE DOMAČE MARMELADNE MEŠANICE SO: 

(=podatek v gramih za potrebno količino sladkorja) 

2/3 jagod, 1/3 rabarbare =1000g 

2/3 jagod, 1/3 ribeza =750g 

1/3 rdečega ribeza, 1/3 črnega ribeza, 1/3 malin = 1000g 

1/2 sliv, 1/4 hrušk, 1/4 bezga =500g 

2/3 brusnic(iztisnjenih), 1/3 pasiranih jabolk =750g 

1/3 malin, 1/3 kosmulj, 1/3 češenj =1000g 

2/3 ribeza, 1/3 kosmulj = 750g 

1/2 rdečega ribeza, 1/2 črnega ribeza = 750g

Homulice (Sedum)

Homulice sodijo v družino tolstičevk (Crassulaceae).
Najbolj poznane vrste v Evropi so  Sedum acre , Sedum album , Sedum dasyphyllum , Sedum reflexum (znan tudi kot Sedum rupestre) in Sedum hispanicum.

sedum acre, ostra homulica

Najbolj razširjena sedum acre, ostra homulica, prihaja iz Evrope in jo lahko vidimo tako na revni zemlji, v kamenju, suhozidovih, pesku ali vrtni zemlji ....rada se močno razprostira, če ji le to dovolimo. Če pa tega ne želimo, jo je povsem preprosto omejiti, saj so njene korenine izredno plitke. Cveti rumeno, pomladi.

Na kratko jih lahko opišemo z tremi poglavitnimi značilnostmi: mesnati listi, zvezdasti cvetovi, počasna rast. Povečini so nezahtevne rastline. Značilno je, da imajo sposobnost, da v svoje organe (zlasti liste) shranijo obilico vode. Zatorej ....malo prsti, pa še ta je lahko revna s hranili, malo vode in sončna lega so bistvene za njihovo rast. Najdemo jih v skalnjakih, na suhih in peščenih tleh, na zelenih strehah, v suhozidih, na grobovih in v lončkih na terasah in balkonih.

Moji letos novi sedumi še niso dobili imen. V trgovini imena niso bila napisana, sama pa imam premalo znanja, da bi jih lahko ustrezno in pravilno poimenovala. 

V rodu najdemo sočne in sekulentne enoletnice, vednozelene dvoletnice, večinoma vednozelene ali delno vednozelene trajnice in vednozelene grme ali polgrme. Lahko so prezimno trdne pa do mraz zelo občutljive rastline, ki ne prenesejo temperatur pod 5stopinj.

Trajnice, grme in polgrme množimo od pomladi do sredine poletja z delitvijo ali neolesenelimi potaknjenci iz necvetočih poganjkov, s semeni pa jeseni ali spomladi. Enoletnice in dvoletnice množimo s semeni, ki jih na začetku pomladi posejemo v toplo gredo ali rastlinjak, sredi pomladi pa lahko naravnost na grede.

Domača vegeta

Konec poletja, ki se preveša v jesen, je tudi čas za pripravo raznih shrankov, vložnin.
Takole se je pri nas dogajala domača vegeta. Preprosto, marsikomu nerazumljivo, ker se pač polni hladno, dela hladno ... Pa saj je vendar sol konzervans.

Naredila sem dve malenkost različni. V sprednji vrsti je osnovi dodan še paradižnik in čebula.
Recepte se najde povsod naokoli (množica različnih). Npr. zgolj eden.

Čili, feferon, paprika ...

Še vedno vzrajam v tistem stadiju vrtovanja, ko mi razna imena in sorte niso pomembne. Zelenjavo pač poimenujem splošno in to je to. Kaj vem zakaj me vsa ta imena ne pritegnejo. Mogoče, ker je vrtiček premajhen za kaj takšnega? Mogoče zato, ker sem bolj samotarka in tako niti nimam prave priložnosti se z vsemi temi imeni srečevati? Kakorkoli .....

Pri teh današnjih plodovih bi me lahko še kdo "za jezik potegnil" pri povsem običajnem poimenovanju. Ob množici sort niti ne bi znala poimenovati kaj je čili in kaj ne, na primer. Pa mi je vseeno. Uživam pač pri opazovanju razvoja rastline, oblikovanju cvetov, plodov in seveda .... jedenju le teh.
Tale med bučami izgubljen čili, ki se je pojavil na vrtu po odstranitvi buč, je bil na blogu že viden. Ime gor ali dol. Nikoli pa tudi nisem razmišljala, da so te rastlinice pravzaprav trajnice, ki jih lahko preko zime pospravimo za prihodnje leto (dobro, to je lahko tudi že cela znanost in povsem druga zgodba).

Ko je to vedenje prišlo v mojo zavest, sem se odločila, da pač letos tudi sama poizkusim. Čeprav mi še vedno ni jasno, kje bom našla primeren prostor za to, ampak ... s tem se bom ubadala, ko bo čas za to. In potem sem takole nekaj rastlinic kar v času njihove rasti (pred kakšnimi 14 dnevi) presadila z gredice v lonce.

Očitno (vsaj tako trenutno kaže) presajanje ni bilo preveč stresno in rastlinice lepo rastejo dalje in nastavljajo nove cvetove in plodove. Ob takšnih podvigih je človek kar malo ponosen sam na sebe. Ja! ni mi je uspelo "ubiti", izžeti iz nje življenje - pomislim.

Gredica skozi leto

Vrt se neprestano spreminja. To je tista čarobnost, ki me tako privlači. Ko nekaj uspeva, so pozabljene vse težke ali slabe stvari. Z nasmehom se ozreš na spodrsljaje, pa čeprav veš, da te prav gotovo spet čakajo novi in novi. Pa kaj!

Po meji z enim od sosedov imam ozko in dolgo gredico. Tjakaj je pomladi romal visoki grah, med njega pa so zasejele buče, za katere sem dolgo mislila, da so pravzaprav kumare. Tako je bil tudi grah v svoji rasti malo prikrajšan, ampak meni je bil pogled na to gredico lep. Vse dokler niso buče začele svoj osvajalski pohod po še drugih gredicah.

No, prišel je čas, ko sem gredico izpraznila in sedaj je prišlo na vrsto novo nasajanje, setev..... Pregosto posejan por je takole našel svoje mesto tik po meji.  Se vidi desno od njega dve vzdolžni brazdi?

Tjakaj sta romali ameriška rjavka in pa neko staro seme špinače, ki tudi že počasi sem ter tja z malimi lističi kuka na plano. Vse prav gotovo ne bo vzklilo, nekaj pa je bo. Če še ugodno preživi zimo, bo prava poslastica zgodaj spomladi. Porovim sadikam sem dodala še nekaj suhe pokošene trave, da ohranim zemljo bolj prhko.