Posodkanje .....

.... ali vzgoja v loncih, ko se pač tako odločiš. In Pika. Seveda poleg vrta. Jaz balkonskih rožic že leta nimam. S jih pa zamenjale razne druge zadevšne, ki se mi trenutno zdijo meni privlačne.

Takole sem letos čisto prvič nasadila svoj prvi paradižnik v loncu. Zgolj slučajno. Ostala sem brez sadik češnjevca, pa mi je nekdo ponudil tole sadiko, ki pa je pobešava in ni ravno dobrodošla na majhnem vrtičku. In je romala v lonec. Kaj pa čem.

Kasneje sem dosadila še bazilike, ker mi je delovala tako "prazno". Le ta se je v 14 dneh že močno razrasla. Skratka projekt paradižnik v loncu zaenkrat lepo deluje. Ker to res niso neke "jake" zadeve za mene, ki sem bolj pozabljive sorte (zalivanje!) in rada vse prepuščam materi Naravi. Sem pa seveda navdušena nad potekom dogodkov.

Žafran ali žafranika?

To se mi dogaja že nekaj časa - menjava ali bolje enačenje obeh zgornjih rastlin.
Žafran ali tudi pravi žafran velja za eno najdražjih začimbnic.  Je začimba z  ostrim vonjem in ima značilen grenko sladkast okus. Jedem daje poseben, neponovljiv, nekoliko grenak okus in izrazito rumeno barvo. Pravzaprav so to nekakšne niti, katerih cena za gram se giblje nekje med  4 -12€. Praviloma jih še vedno obirajo ročno in so to pravzaprav suhi prašniki pravega žafrana (Crocus sativus).
Žafranika (Carthamus tinetorius L.) pa je popolnoma druga zgodba. Nekako je obveljala kot cenena izvedba pravega žafrana. Vendar je njena prava moč zgolj v barvilu. Z njo ne začinjamo, pač pa "barvamo" in vizuelno oplemenitimo jedi. Tudi kakšno zelo "rumenkasto" maslo ali margarina znata biti pobarvana z njenimi cvetnimi lističi.