Pisana Luna se ponovno prebuja

Dan D je bil 5. julij.  Jutri bo 5. avgust. Se pravi, da mineva en mesec. Zaradi gradbenih in električarskih del so morale vse rastlinice Pisane Lune proč. Ne zgolj samo same rastlinice ..... ampak popolnoma vse.

Ta prva fotografija prikazuje samo drobec začetka iz prvega tedna. Rastline (preko 300kom) so bile položene druga poleg druge na trato, v zavetje. Nekaj preostalih je romalo v zelenjavni vrt, sem ter tja po rožni gredici. Prva luknja izkopa in gromazanski kabli sploh niso izgledali tako grozno. Šele po tem se je začela "štala". Odpiranje tih ob hiši, vse do temeljev in vse na novo izolirati.  Obup. To traja še danes. Le da je Pisana Luna že ven iz najhujšega in čaka, da ponovno vsaj malo oživi tudi še tega leta in se rastlinice (tiste preživele) na novo klimatizirajo do zime. Praktično smo ostali brez zemlje. Tisto kar je ostalo kamenja in peska pomešanega z zemljo, je tisočkrat prevoženo z gosenicami mogočnega bagerja. Ampak jutri naj bi prispel nov vrhi sloj zemlje. Upajmo.

Tukaj se vidi koliko zemlje pravzaprav manjka in kako je spodaj vse kot bi nekdo  -zabetoniral. Je pa napredek. Tri dni se že "pasemo" naokoli po Pisani Luni in sestavljamo malenkosti (predvsem tiste skrite v zemlji, očem nevidne). Elektrika, vodovodne cevi in jaški. Kadička se je vrnila v zemljo (na povsem drugo mesto, tokrat spodaj dodatno prekrita še s folijo). Sedaj bo bližje glavni cesti in takšna, da jo bo preko zime potrebno pospravit. Mala malica! Samo da se zadeve zopet nekam premikajo.

Konceptualno je sedaj vodni del popolnoma drugačen (samo navzven, očem skrito je vse enako). Porfido so/bodo zamenjale amfore in včerajšnji dan je bil prav naporen. Končal se je šele po deseti zvečer. Danes dopoldan dalje in zgolj testno smo že izpustili vodo. Sedaj pa pavza. Da malo popusti ta vročina in direktna pripeka sončnih žarkov. Potem pa pripravit do konca za obljubljeni jutrišnji dovoz zemlje.