Okrasne trave in še kaj

Prve so šle v zemljo okrasne trave. Na jugo-zahodnem krajšem delu. Ko je zadnja "pristala" v zemlji, sem pomislila na domača mačka, ki se vedno tako rada skrivata in tista trenutno najvišja in "skuštrana" bi bila ravno pravšnja za njiju. Ni bilo pet minut, pa je že zadaj za njo sedela gospodična mačka. Ker pa ni nobenega pravega znanja in izkušenj s temi travami, pa bomo videli šele prihodnje leto kako se bodo obnesle.

Prostor na vogalu je med časom šolskega pouka tudi vsakodnevno jutranje zbiranje otrok, ki se potem vozijo s šolskim avtobusom v mesto. In zakaj bi to tradicijo prekinili? Zakaj otrokom vzeti varnost, pa čeprav je njihovo zbirališče na privatni zemlji in po novem sredi rožic? Pravzaprav bo vse skupaj tudi poučno za njih. Tiste minute, ko bodo čakali, bo čas za ogled, opažanje sprememb skozi dneve, za nekatere tudi prepoznavanje.

Kratka potka(se je utrnila ideja!), po kateri bodo lahko stopicljali brez da bi uničevali ostale rastline. Že dolgo nazaj so nama padle v "Uč" simpatične betonske plošče v obliki človeške noge. Ravno pravšnje bi bile, sem pomislila. Ampak ....
Moj kompanjon ne bi bil ON, če ne bi naredil nekaj po svoje. Tako so sive betonske plošče prvo dobile barvo kože (sicer precej temno, ampak pravi da so bolj mulatske sorte) in kasneje še lepo lično nalakirane nohte. So mu po reakciji moje hčere že po glavi švigale še bolj čudne misli, da je modno imeti tudi one male tatujčke preko laka.