Le na kaj neki bi človek pomislil ob takšnem naslovu?
F - L - U - K - I
Pa ni prav nič posebnega. Sicer mene takoj prevzame asociacija -
flomaster. Je pač samo ime. Mačje ime našega
narboljtazadnjega mačka.
Po nekaj tednih boja z najmlajšo, sem nekega dne popustila in rekla tisti usodni DA. Pa ne da ne maram mačkov. Bog ne daj!!!! Le preveč hudo je, ko se na takšno malo ozverino navežeš, potem pa ga nekega dne izgubiš. Meni je to, kot bi mi nekdo utrgal del duše, boli, ne moreš pozabit, kar naprej se sprašuješ, tuhtaš ..... Samo to je razlog, da sem se branila. Pa tudi bojazen, da bomo spet imeli "
norega mačka". Nič ne pomaga. V naši bajti so vsi mački malo nori (očitno po naši družini :) ). Ne samo mali. Tudi ko odrastejo jih norost ne mine. Nekaj že, ampak ..... Gledam druge, kako lepo umirjeno uživajo v svojem odraslem mačjem življenju, naše zverine pa ..... :(
Sedaj je kar je. Tukaj je in po stari dobri mačji navadi, sem ponavadi jaz tista, ki sem center mačjega življenja. To človek ne more nič brez njihove pomoči.
Tako je glavni pomočnik pri grabljenju, žaganju (suho žaganje tako lepo frči naokoli če riješ po njem), okopavanju, pometanju (nič ga ne moti, da ga z metlo nič kolikokrat butneš), na poti v trgovino, za računalnikom, ob gledanju televizije ....
Tukaj na obisku njegova sestrica. Samo šviga-švaga je delalo.
Tak je tudi drugače vsak dan. Norčav. Okoliški štirje sosedi so ga po moje že malo siti. K vsakemu hodi malo na obisk sem ter tja. K nekomu ko se zunaj jagajo otroci, k drugemu preverit vrtiček, k tretjemu jezit psa, k četrtemu se povabi kar v dnevno sobo. Obup!
Za konec pa še primerjava: včasih pride na obisk sosedov maček. Na mojem vrtu jima je strašno všeč. Je tako fino za razne skrivalnice. Ampak primerjava velikosti???? Črni lepotec je pa resnično lep. In predvsem -Velik. Z veliko začetnico.
