Naravno -koprive in gabez

Kot se za moj naravni vrtiček spodbi, so tudi razni takšni in drugačni vnosi nanj naravni. In med ta vnašanja prav gotovo sodita dve rastlini: kopriva in gabez. Njuna uporaba na vrtu je vsestranska, saj lahko naredimo gnojilo, ju dodajamo kompostnemu kupu ali pa rastline uporabimo za zastirko.

 Obe rastlini sta dokaj razširjeni. Le čas si moramo vzeti za nabiranje. Običajno obe rastlini namakamo, da dobimo nekakšno rjavkasto smrdečo tekočino, ki jo kasneje redčimo z vodo in gnojimo.Prav tako lahko oba ta pripravka med seboj mešamo.

Poznamo več načinov za izdelavo pripravkov:

ZELIŠČNI IZVLEČEK

So najenostavnejši in jih dobimo tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa namakamo v hladni vodi. Kako dolgo jih namakamo, je odvisno od recepta, nikakor pa voda ne sme zavreti.

ZELIŠČNA BROZGA

Sveže dele rastlin namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je običajno zelo koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti.

ZELIŠČNI ČAJ

Pripravimo enako, kot običajni čaj za ljudi, najpogosteje zelišča prelijemo z kropom in pustimo vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo.

ZELIŠČNA PREVRELKA

Prevrelka pomeni, da rastlinske dele namočimo v vodi, posodo zapremo in damo na toplo. Tekočino večkrat premešamo, da pospešimo reakcijo in v tekočino dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina prične peniti: zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo

Prav tako je pomembno, da pri tem ne uporabljamo kovinskih posod, saj lahko le to privede do reakcije in pripravek ne bo več takšen, kot naj bi bil. Če je le možno uporabljamo deževnico. Kadar le ta ni na voljo, pri prelivanju pripravka pazimo, da ne odlijemo tekočine na dnu, saj naj bi se tja vsedle tiste spojine, ki so pri vodi iz vodovoda moteče. 
Na spletu najdemo množico najrazličnejših nasvetov, kako iz omenjenih rastlin pripraviti gnojila ali pa razna zaščitna sredstva za rastline. Eden med njimi npr. pri koprivah omenja tudi to, da so dobre za odganjanjanje uši. Vendar .... koprive namočene v vodi(24 ur) uporabljamo za škropljenje rastlin, ki so napadene s strani uši. In kje je  tisti VENDAR? Tak pripravek naj bi potem porabili v 24 od njegovega nastanka, kasneje pa začne izgubljati svojo vrednost. Temu naj bi botrovalo to, da ima kopriva na laskih majhne mehurčke, ki v omenjenem času počijo in se pripravek izluži.

Obe rastlini lahko dodajamo kompostnemu kupu ali pa uporabimo kot zastirko rastlinam, ki jo kasneje vdelamo v zemljo. Zastirko si lahko pripravimo tudi tako, da večje rastline naložimo na trato in potem nekajkrat zapeljemo preko s kosilnico (fotografija levo). Pri debelejših zastirkah takšne rastline predhodno posušimo.

Tišina (5)

Maj nas je presenetil z obilico padavin.

V nekaj urah suhega vremena, pa lahko ob bližnjih poteh ali travnikih

naberemo zeli za v vazo.

 

...majhne blazinice vložene v vrček od mleka....

...rumeno in zeleno v visoki stekleni vazi ....

.... pisan šopek v kozarcu za vlaganje in stara odslužena majica kot dekoracija ....

 

Čas cvetočega drobnjaka

Vsi, ki imamo doma na vrtu ali v lončkih nasajen drobnjak, lahko v teh dneh opazujemo njegovo cvetenje.

fotografirano v začetku maja 2013

Letos sem drobnjak razsadila na 9 približno enakih kupčkov in ga na novo posadila v sive zidake med gozdne jagode(pravijo, da je drobnjak med jagodami dobra zaščita za slednje). Drobnjaka nikoli ne sme zmanjkati. Je rastlinica, ki me spremlja že od ranega otroštva.

Na forumu  Vse o vseh rastlinah je nedavno član foruma Kosobrin  zapisal pod recepte novo objavo z naslovom Pečen drobnjak.
Seveda sem pred očmi imela zelene dolge bilke in niti slučajno nisem pomislila na cvetove. Zanimivo.

In tako so bili včeraj zvečer na krožniku v družbi s cvetovi bezga.

Pušpan (prva rez)

Nisem dolgo premišljevala, mar ne?
Prsti so me preveč srbeli in sklenila sem, da se stare rastline lahko prav tako obrezuje na neko obliko. Pa sem vzela škarje v roke in .....

Skrajni levi in desni sta bila prva na vrsti, ostali štirje so preveč blizu nasajeni in so sedaj pač takšni kot so. To je bila prva rez. Vajo bom ponovila (odvisno od vremena). Spodnji deli so mogoče preveč goli, ampak jaz sem kar zadovoljna. Za prostoročno rez, brez pomagal.

In tudi najmanjši štirje so prišli na vrsto v mojem frizerskem salonu.
Sem ponosna na sebe, da sem imela moči tako grobo poseči v njihovo rast.

Jagode, melisa ......

Kuhanje pudinga ni nikakršna umetnost (z izjemo nekajkrat, ko mi ga je uspelo pošteno prismoditi). Pri nas ga imajo vsi radi. Eni raje tak okus, drugi drugačen. Ampak vse gre  "v promet". Ni panike.

Vedno pa pravim tudi, da jemo tudi z očmi, preko katerih hranimo svojo notranjost. Tako včasih običajen puding ni nujno samo puding, ampak malo obogaten. Tri zrele jagode na vrtu niso dovolj za vse, takole kot dodatek - pa gre(nadgradnja pudingu z okusom po jagodah). Po sistemu pravične razdelitve. Pa še dovolj jih je bilo tudi za sosede, ki so si hodili ogledovat prve zoreče jagode.

Še malo limone, odtrgan listič melise, kakavova zrnca pomešana z vanilijevim sladkorjem .... pa jih že ni več. Pudingov namreč.

Biooglje na preizkušnji

V letošnji sezoni sem prvič slišala za biooglje. Povsem slučajno. Malo sem brala in se pri tem seveda srečala z blogom Permakultura za telebane. Pomislila sem, da to bi pa bilo nekaj, kar bi lahko brez dvomov vnesla v svoj vrtiček, kjer ni popolnoma ničesar razen kake brozge iz zelenih rastlin in pa komposta. Na koncu je prevladalo še to, da mi je izdelek dosegljiv zelo blizu - v trgovini Šolska trgovina Biotehniškega centra Naklo, Strahinj 99, Naklo. In tako sem nekega dne mimogrede ustavila tam in zadevo kupila.

Kaj pravzaprav je biooglje lahko preberete na Gajinem vrtu. (poleg seveda tudi na Permakulturi za telebane).

pripravljanje zemlje za testiranje z bioogljem

Odločila sem se za biooglje kompleks 1kg in pa kompost z bioogljem 20l.
Moj nakup pa je seveda namenjen testiranju omenjenih dveh izdelkov. Rada namreč sama vem iz izkušenj na svoji lastni koži. No ja, v tem primeru na "koži rastlin". Testiranja/poizkusi .... kakorkoli jih pač že imenujemo, pa potrebujejo čas. Tako da upam, da bo vse to početje pokazalo kakšne pozitivne rezultate. Prve rastlinice so že oskrbovane, vendar je premalo časa za kakršne koli ugotovitve. Žal sem pozabila na samo setev, saj bi lahko vzela tudi tretji izdelek kompost za vzgojo sadik. Pa drugič.

Pušpan

Ko kdaj pa kdaj zaprem oči in si v mislih predstavljam neko meni lastno vizijo prijetnega "domovanja zunaj", prav vedno vidim tudi vejice, grmičke pušpana. Ne vem zakaj. Mogoče zaradi moje večne razpetosti med urejenim in neurejenim.

začetek maja 2013

In pušpan je nekako takšen: Lep je neurejen in lep je urejen!  Kot otrok sem sanjarila, da bodo v prihodnosti moje zelenjavne gredice ograjene z nizko porezanimi grmički pušpana. Te sanje so nekako ostale. Le vrt je za kaj takšnega čisto premajhen. Ampak meni je pušpan včeš tudi takšen ..... čisto natur. Sem ter tja mu odrežeš odvečne vejice, da mu ne jemljejo toliko moči, da ni prevelik (čeprav moj raste zelo počasi/prvih šest sadik šteje že krepko preko10 let) ... in to je to.
Moj prvotni namen je sicer bil oblikovanje v krogle, ampak .... ko sem se želela tega lotiti prvič, mi ni in ni šlo. Ne duha ne sluha o kaki krogli. Ko sem to hotela narediti drugič, pa sem izvedela, da je sedaj že prepozno, da so moje rastlinice za kaj takšnega že prevelike.

Mogoče pa mi uspe s temi mladimi rastlinicami? Naj jih začnem obrezovati že od "malih nog" ? Seveda rez odvečnih vrhov da preprečim divjanje! A oblikovanje ....? 
Ne vem zakaj je meni to nekako skregano z mojimi notranjimi občutki, ki me vodijo. Vsekakor, pa se bo z mojimi pušpani nekaj dogodilo, saj moram nahraniti tisti nemir, ki se je naselil v meni.

Nekaj več osnovnih podatkov o pušpanu pa strani Vrtnarstva Stanonik.
Bolezni, ki lahko prizadanejo pušpan(zaenkrat sama še nisem imela težav)? Poglejte si članek na SLONEP.

V maju zacvetelo - Vajgelija (Weigela)

Tudi tale grmovnica je pri meni že nekaj časa.Mislim,da sem enkrat pred leti sadiko kupila v bližnji Avstriji. Od takrat je že marsikaj doživela. Nekaj presajanj, pa enkrat popolni odrez na kakšnih 20 centimetrov. In iz tega je na novo pognala.

Do nedavnega niti nisem vedela kako so imenuje. Pa so mi na pomoč priskočili člani na forumu. Sedaj jo lahko kličem po imenu. Nad njeno lepoto (gledano v celoti) pa nisem prav posebno navdušena. Raste na neprimernem kraju (pod cesto in pod jablano in visoko margolano za nameček, z desne pa jo utesnjujeta še dve kosmulji) in tako se jo pravzaprav sploh težko opazi. Cvetovi so čudoviti šele, ko jih pogledaš od blizu.

Mogoče pa potrebuje novo presaditev? Pomladitev? Nove rastlinice?
Še ne vem.

Vigna (2) -dolga vigna

V prvi objavi o vigni sem se omejila na kratko predstavitev in omenila, da si človek pač vsake toliko dovoli preizkušat nekaj novega. Tistega dne (5.maja) sem predhodno namočena semena dala tudi v zemljo. Seveda po moji metodi: nekaj njih skupaj, preko pa poveznjena in na pol prerezana plastična steklenica (1,5l). Zaščita je ostala na rastlinicah nekako 12 dni. Dva kupčka sem zasejala na dveh popolnoma različnih delih vrta: v nekako normalnem delu in tistem delu, kjer je veliko vlage zaradi betonske "škarfe" in je do popoldneva popolnoma osenčeno ob zemlji . Trenutno vodijo tiste v normalni zemlji.

V tem času sem malo prebirala o meni neznani stročnici. Več različnih debat, izkušenj, zadovoljstva, pa tudi razočaranj- si lahko preberete na forumu Vse o vseh rastlinah v temi dolga vigna. Sedaj smo padli v zelo hladno in deževno obdobje. Kar rahlo neobičajno za ta letni čas. Bomo videli, kako se bo ta moja letošnja pridobitev obnašala.

Ps: nekaj semenk sem dala v zemljo kasneje (datum je ušel izpod mojega nadzora). Nezaščitene in posajene v gosto vrstico. So že pokukale iz zemlje, vendar še niso imele srečanja z objektivom. Bolj kot ne sem namreč začela verjeti, da ta zanimiva rastlinica na mojem vrtu ne bo imela ravno bleščečo prihodnost in zato nima smisla hraniti semenke.

Tolstolistnica

Saj nisem preprična, da je to pravi izraz. Meni pač takšna je .... tolstata in listnata - tolstolistnica.

Se ne spominjam, koliko let je že tale pri meni, niti od kod je prišla. Nekako nisem rojena za vse te notranje rože ali tudi tiste ne, ki jih je pozimi treba prenašati v notranjost. Ta pa se nekako kar drži. Nekateri ji pravijo tudi drevo denarja. Hmmm....? Pri meni očitno nima pravega vpliva na denarne tokove. Ali pa je krivo to, da premalo vestno skrbim zanjo. Mene bolj nekako spominja na mini drevo, kot nekakšen bonsajček se mi zdi.

In ker je ta "velikanka" postala malo prevelika za obvladovanje(njene odvečne dele pa mi je bilo čisto po gorenjsko žal zavreči), je takole iz njenih vejic nastal še en mini nasad. Ta je vizualno popolnoma drugačen od svoje mame. Široka in nizka posoda, veliko rastlinic in zastirka treh materialov: glinopor, lubje in lava.

Mama je bila letos presajena. Še dobro, da se to meni ne da velikokrat početi, kajti šele danes sem prebrala, da naj bi se presajala nekje na štiri leta. Prav odleglo mi je. Vsaj tu ga nisem po domače povedano: mimo usekala. Kako se bodo pa obnašali njeni otroci pod pisano zastirko ...bo nekaj prav gotovo pokazalo že poletje, še več pa prav gotovo zima. Takrat se bodo odločali, ali jim je živeti v mojem svetu ali pač ne. Sva si tolstolistnica in jaz usojeni?

Pravijo, da je to crassula ovata in je njena domovina J Afrika. Po japonskem Feng Shui načelu naj bi poleg pozitivne energije prinašala blaginjo, finančno varnost, bogastvo(pa smo spet pri denarju). Listi zaradi svoje oblike spominjajo na kovance, torej simbolizirajo denar. Simbolično predstavlja vse osnovne elemente (vodo, les, ogenj, zemljo, kovino), katere v prostoru uravnoteži in jih postavi v pravilno harmonijo. Na to se ne spoznam. Si pa dovolim, da malček verjamem v to.

Tišina (4)

Majski dan preživet ob reki

Paradajznik

Še sama sebi ne verjamem, da ga bom letos prvič imela. Odraščala sem brez teh "kučic", saj so bili vedno paradižniki čisto natur zunaj, ob kolih privezani in to je to. Na svojem vrtu pa .... kot vse ostalo ..... Če hoče rasti-naj raste,če noče - pa ne bo. Vendar nikoli nisem imela veliko paradižnikov. Ker nas je potencialnih paradižnikjedcev vedno več, pa mora človek malo pogledati v tej smeri.

In potem je začelo nastajati čudo paradajznika. Ker je to moje prvo bližnje srečanje z njim, lahko samo upam, da se bo obnesel. Tako za paradajze, kot v kljubovanju vremenskim prilikam in neprilikam.

Pogled na male posajene sadike. Ko sem gledala še praznega, se mi je zdelo kar velik.Šele ko sem ga začela polnit z življenjem , sem se zavedela, da je pravzaprav čisto običajen paradajznik kar se velikosti tiče.
V kakšnem od prihodnjih zapisov pa .... kaj se bo v njem dogajalo.

Tišina (3)

Vstop v zadnjo tretjino maja,

ko se kar naprej spreminja vreme....

(predvsem z veliko padavin)

...zelenje na zelenjavnih gredicah...

...jagoda, prebujanje kapucink, dolga vigna pod grahom...

...zelišča tu in tam, samostojno ali v družbi ...

Spet ... kaj drugega kot SIVKA

Še kar se me drži ta letošnja novost -pri meni, seveda. Kot je sorajda izpod vedrega neba padla v moje gredice (prva sivkina objava o čisto mojih 10 sivkah), se očitno tudi obnaša po letošnjem vremenu in še kar naprej pada. Pri drugi objavi smo si neuki vrtnarji zadali velik zalogaj in posadili 60kom sivk. No, zadnja objava je bolj simbolična, zgolj fotografije tišine, kjer sem pripravila prvih nekaj podtaknjencev sivke.

Pa se je nasajevanje ni ustavilo. Na taisti parceli smo po prvih 60 sivkah posadili še 100 sivkinih sadik. Seveda ne vse v enem kosu, saj je bilo veliko kopanja terena, poleg vsega ostalega tekočega dela.

Ampak .....

Še ni bilo konca.
Za zadnji del sajenja smo se odločili za kombinacijo sivke in nagečjka "pop star". Prav omamno diši in prav zanima me, kako se bo dopolnjeval z vonjem sivke. Tu je zemlja povsem drugačna, prav tako sama izbira proste zasaditve in ne ob škarfo, kot v prvem primeru. Sonce bo povsem drugače obiskovalo sivkine grmičke in srediski del bo zaradi košate krošnje veliko bolj osenčen v dopoldanskem času.

Bomo videli, kaj bo čas pokazal. Tudi glede na izbiro dveh popolnoma različnih klim: kraška in gorenjska.

Še bližnji posnetek nageljčka.

Tišina (2)

Na lepo sončno majsko jutro ...

...orlice, same ali v družbi, v jutranjem prebujanju .....

.... salamonov pečat domuje tu že nekaj let ....

.... zelenjavne gredice, vznikla dolga vigna, sveži sivkini poganjki za podtaknjence, 

smiljka podtaknjena v lončkih ...

Načini kmetovanja

 NAČINI KMETOVANJA

(čisto kratek izvleček pojmov)

Tišina (1)

Na tih deževen dan .....

... pogled na vrtne kotičke, kjer namočena koprena ne popusti pod rahlim vetrom

in divji kotiček pod jablano .....

..... beli cvetovi v kontrast namočeni zemlji in 

socvetja španskega bezga, ki se pod težko sklanjajo k zemlji ....

....pogled skozi rastoče trtino listje na terasi na sosedina kivija, 

katerih bujnorast vsako leto občudujem ....

Sivka drugič ali velik zalogaj

Mojo prvo sivkino objavo sem spisala 6.maja 2013 in takrat tudi v sanjah nisem pomislila, da bo moja druga "sivkina objava" že tako kmalu.
Danes se piše10.maj in včeraj je bilo moje druge srečanje s sivko. Očitno je pri meni letos resnično SIVKINO LETO. Upam vsaj, da bo to dobro sivkino leto. Kar pa bo seveda pokazal šele čas. Je pa to resnično malček nenavadno, da  nekaj, čemur si se tako dolgo izogibal, potem tako množično pride v tvoje življenje. Kot bi padlo iz vedrega neba. Ampak trenutno mi je tako kar všeč.

Velik zalogaj za neuke vrtičkarje. Tako količinsko, kot časovno. Prvo smo se podali v lov za kvalitetnimi in ugodnimi sadikami. To je bil tisti - nekako bolj umirjen del dneva. Vožnje od jutranjih ur, vmes delo, pa spet vožnje. Predvsem veliko kilometrov. Potem pa šele fizični del, ko smo se smejali drug drugemu pri preobračanju travne ruše, pobiranju s tal in "ravnanju hrbtenice". Huh!

Nekje na polovici poti nas je zmotila mala žabica. Sem takšne sorte, da se ne obremenjujem z raznimi pravilnimi pojmovanji. Prvič pravim: Saj z imenom ne spremeniš stvari, drugič pa: nekateri ljudje se potem vse preradi vtaknejo "vate" in te popravljajo, kako to ni prav, da to pa ni to, ampak ono. Sem si rekla, da je to ona, ki jo lahko poljubiš in se potem iz nje "pričara" en lep in oh in sploh princ, ki te odpelje na belem konju. Seveda je nisem poljubila. Je bila precej prestrašena. Zanesli smo jo skupaj z izkopano gomilo na kateri je ždela s svojimi velikimi očkami, do bližnjega skalnjaka. Po kaki uri jo je "popihala po svoje".

Na koncu posajenih 60 sivk. Palisado smo uporabili kot letošnje varovalo, da robotski kosilnici ne pade slučajno na pamet, da jo zamenja s trato in pokosi.

Za konec je preostalo še spravilo sadik za jutri. Čeprav se tako svetlo bohotijo na fotografiji, je bila ura le že krepko preko osme zvečer, zunaj je že padal mrak, mi pa utrujeni. Bodo morale počakati, pa naj jim je to všeč ali ne.

In .... ali sem omenila, da vse te sivke sploh niso moje? Le sodelovala sem pri nasajanju.

Bodi Eko, Bio, Perma .....

Neuk človek se kar izgubi v vseh teh izrazih. Tudi jaz. Če pogledam samo sebe, lahko rečem, da nekako stojim na strani naravnega. Se nikamor ne morem "popredalčkat". Ko sem poizkušala izluščiti kaj neki vsi ti pojmi pomenijo, sem počasi zaznavala razlike med tistimi podanimi opisi, smernicami, priporočili, zahtevami.

vzklile in veselo rastejo