Priprava sadik

Zadnji dan avgusta je pred nami in že bodo tu več ali manj ustaljeni dnevni ritmi, rutina ...Vrtiček bom pregledala jutri, čeprav mislim, da se v štirih dneh dopusta ni kaj dosti spremenil. Kolikor sem včeraj v mraku spela videti, je vse polno paradižnika in nasajena blitva je prestala presajanje. Pa nekje sem opazila potko mravelj in to je vse.

Je pa pri meni te dni pogled naokoli kar malo podoben pomladi. Povsod so kakšni "kupčki" mladik. Z mislijo na prihodnje leto. Nekaj blitve, ki bo prezimila zunaj(poleg one, ki je že posajena na vrtni gredici).

Tu in tam - v senci ostalih rastlin (tule med baziliko in kodrolistnim peteršiljem) najrazličnejši potaknjenci rožic. Upam, da se ukoreninijo.

V kartonskih lončkih drobnjak in eden od sedumov pripravljeni na saditev. Letos je to prva takšna že poletna delitev trajnic, saj bodo mesto našli v novi gredici. Ali bo takšno početje uspešno, pa bo pokazalo šele prihodnje leto.

Nekaj že rastočih letotošnjih mladik, ki so zrasle iz potaknjencev, prav tako čaka na nov prostor pod soncem.

Priprava gredice za prihodnje leto

Letos sem  našla nov majhen ozek košček zemlje, ki se bo drugo leto spremenil v zelenjavno cvetlično gredico. Širine je kakšnih 40 centimetrov, dolžine pa cca. 9 metrov skupaj z podajšanim ovinkom na koncu.

Malo sem prekopala in odstranila površinske plevele, kot tudi koreninice v zemlji. Da le ti ne bi kar tako ponovno izbruhnili na plano (vsega ne poberemo nikoli), sem posejala ajdo.

Mogoče bo prilezla tudi do cvetenja, če nam bo jesen naklonjena s kolikor toliko prijaznimi temperaturami. To je bilo prvih 20 cm - prekopanih. Potem sem prekopala še naslednjih 20 in gredico v nastajanju ogradila z palisado. Tisti podaljšani ovinek je nastal prav zaradi nje. Tolikšna je bila njena dolžina, prostor tudi, meni pa se je ni dalo rezati. Ta del sem prekrila s posušeno pokošeno travo.

Kaj bo tamkaj raslo, se še nisem povsem odločila. Gre namreč za vzhodno stran, ki jo kaj kmalu prekrije senca hiše. Prav gotovo bo po meji spomladi romal v zemljo grah. Tudi zaradi tega, da bo s svojimi koreninicami izboljšal zemljo. Pred njega spredaj pa .... ? Delam različne kombinacije. Pa priznam, da mi nobena ni prav ne vem koliko všeč. Za grahom bi nasadila kozmeje, da mi s svojo višino nekako pokrijejo pogled proti sosedu. Spredaj pa .....

Tišina (12)

Skozi ves avgust 

so nas razveseljevali

leteči obiskovalci:

čmrlji, čebelice, metuljčki .....

Danes pa malo drugače:

Plodovi

V teh dneh vsi pobiramo paradižnike po naših vrtovih. To mi je poleg solate, nabiranja raznih zelišč in dišavnic za sprotno kuhanje, eno najljubših obdobjih na zelenjavnem vrtu.
Tipični rdeči(letos je nekaj pravih orjakov) in nekaj črnih ...

Med "bučnim šavjem", ki ga je težko krotiti v njegovi bujnosti, so se kar naenkrat prikazali čiliji, feferoni... Sem že pozabila na njih, saj sem mislila, da iz majhnih rastlinic nič ne bo.

Naš vsakdanji kruh - bi človek lahko rekel. Dve rastlinici(zelo visoki; že davno sta prerasli streho paradjznika) rumenega češnjevca, ki sta obloženi s plodovi, ki tako lepo postopoma dozorevajo ...

In za konec še samonikli paradižnik (pustila sem okoli osem rastlin), ki so trenutno še zeleni. So mi zanimivi, ko rastejo v takšnilih gručah, tesno drug ob drugem.

Avgustovski obisk skalnjaka

Podoba skalnjaka je tokrat povsem drugačna. Suša ga sicer ne prizadane toliko, kot okoliške predele. Trava, ki ga omejuje je povsem ..... človek bi lahko rekel, da je skorajda ni.

Mislili smo, da bo naš obisk na en tak čisto običajen dan, ne prevroč. Pa smo vso pot z Gorenjske navzdol proti Krasu vlekli dež, ki se mu je za konec pridružila še burja.

A navkljub vsemu, me je spet očaral ta majhen skalnati otoček.Vsakič ko ga obiščem je nekoliko drugačen. Tokratni obisk je bil namenjen tudi nabiranju nekaterih rastlinic za razmnoževanje.

Pobiranje semen

V prejšnjem mesecu sem pisala o navadnem kopru. Sedaj pa je prišel čas za pobiranje in sušenje njegovih semen.

Tišina (11)

Bazilika

Seveda začimbnica - kaj pa drugega. Radi jo povezujemo s Sredozemljem. Še največkrat ob njej pomislimo na italijansko kuhinjo.Pa čeprav naj bi bil njen izvor po nekaterih podatkih iz Afrike, po drugih pa iz Indije.  V vrtičkih je dobrodošla kot dobra soseda mnogih vrtnin, saj odganja škodljivce. Je rastlina, ki jo rade obiskujejo čebele. Ljubi tople dni in na prosto jo lahko damo šele nekje konec maja.

spodaj cimetova bazilika

Znanih je okoli šestdeset različic te začimbnice, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in barvi listov, pa tudi po aromi. Od tiste povsem običajne, ki jo največkrat srečamo, ko nam v spomladanskem času ponujajo najrazličnejše sadike začimbnic, do malo malo manj znanih in povsem drugačnih. Pri meni se je letos znašla tudi ena vejica cimetove bazilike. Le ta naj bi izvirala iz Azije.

od čisto majhne, do cvetoče

Ni pa le začimbna rastlina. Uporablja se tudi v ljudskem zdravilstvu pri lajšanju težav s prebavo, dihali in nespečnostjo. Zelišče bazilike vzbuja tek, pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in lajša bolečine ter krče prebavil. Površinsko razkužuje, zato jo uporabljajo pri manjših ranah in praskah. Zelišče in seme uporabljajo kot razkužilo pri boleznih izločal in pri belem toku, s poparkom pa spirajo tudi aknasto kožo. Deluje blago pomirjevalno in pomaga pri nervozi, nespečnosti, depresiji in izčrpanosti. Lajša živčne glavobole, migreno ter težave pri gripi, vročinskih stanjih, oslovskem kašlju in pljučnih boleznih. Pri vnetjih sluznice ust in slabem zadahu si lahko pomagamo z grgranjem pripravka bazilike, kot prvo pomoč pa lahko na mesto pika žuželke vtremo svež sok listov bazilike.

Zeleno gnojenje

Pri majhnem vrtičku človek težko dela sekcijo med tem, kaj sploh saditi, sejati - da je vse skupaj najbolj smoterno.Tako že leta ugotavljam, da buče in kumare morajo slej ko prej proč z mojega vrtička. En manjši prostor se mi je pokazal letos(pri kompostnem kupu), Drugega sem začela ustvarjat sama. Prvi korak je seveda zeleno gnojenje za obogatitev zemlje.

Takole pri nas zadaj za hišo rasteje ciprese. Povešave smiljke so že šle proč(tole je stara fotografija). Trava pa je tudi bolj tako-tako, saj je ta prostor namenjen žaganju hlodovine in pripravi drva za zimo. Tako sem del pod cipresami (ciprese so dvignjene z betensko škarfo) rahlo prekopala in posejala ajdo in nekaj drugih rastlin za zeleno gnojenje v razmerju nekje 70-30 v korist ajde.

Dogajanje v paradajzniku

Ta vročinski val je popolnoma ohromil vse. Tudi ljudje smo bolj tako tako: na zadnje kaplje. Pa vendar se v paradajzniku dogaja. Prav veliko ne.Vsakodnevni pogled pod zašitno UV ponjavo je mogoče kriv, dasploh ne zaznaš teh počasnih sprememb.

Takole čakam moj prvi  "črni paradižnik". Pravzaprav je tale na fotografiji že pojeden. Vendar me niti slučajno ni prepričal. Ko običajni rdeči šele pričenjajo rdeti, pa ....

.. rumeni češnjevec rojeva kot nor. Pravzaprav sploh ni tako majhen, kot sem za češnjevce vajena. Vsak dan jih pobiramo in sedaj smo se navadili, da jim pravimo "jabučki" in jih večina tudi kar tako jemo. Vedno so v skodeli na pokriti terasi.

Nizek fižol v viola

Poletni meseci so vsekakor napolnjeni z stročnicami. Čeprav jim tale vročinski val prav nič ne godi. Stroki so kar malce zastali v rasti, listje tu in tam rumeni, pa čeprav še ni čas za to.

Tukaj vijolični stroki, ki jih je letos v izobilju. Sicer ljudje, ki nekako ne morejo stopiti ven iz svojih prehranjevalnih navad, malček čudno gledajo, ko ga vidijo. Niti ko se pri kuhanju obarvajo temno zeleno, še ne vedo ali bi zaupali ali ne. Pa je prav dober. Povsem običajen stročji fižol, kompakten, čudovitega okusa in brez vseh nitk.

Povsem drugače pa se obnaša dolga vigna.Ta je sicer visoke rasti, ampak ..... Moja prav nič ne kaže tega. Ne gre in ne gre ji nikamor. Tudi cvetje, ki ga nastavlja je tako majhno in le sem ter tja kakšen. Mislim da iz te manj poznane stročnice pri meni nič ne bo.

Sončnica -visoka kraljica

Tako jo vidim jaz - kot kraljico, visoko, hkrati nežno in tako močno, enostavno pri pogledu od daleč in tako zelo raznoliko, ko njena socvetja pogledam od blizu.

Ta hitro rastoča velikanka ob ugodni temperaturi lahko v času steblenja zraste tudi preko 10 centimetrov dnevno. Od vzaklitve in do končne višine pa običajno potrebujejo nekje med 70-100 dni. Takole se je ena sama moja "samosejanka" bohotila tik pred cvetenjem.

Takole pa se je razbohotila z množico manjših cvetov, ko ji je hčera odtrgala dva glavna, največja cvetova, ki ju je vstavila v majhne steklene skodelice s toplo vodo -za namizno dekoracijo. Le nekaj dni po tem, jo je po tleh dobesedno pokosil močan veter, ki je divjal v naših krajih. Pa vendar .... Mož ji je prinesel oporo in steblo privezal nanjo. Mogoče ne bo več tako bujna v svojem bohotenju s cvetovi, ampak po tednu dni prav nič še ne kaže, da je ubožica ležala povsem na tleh.

Tišina (10)

Konec vročega julija 

se nadaljuje tudi v avgust.

 Ognjiči ......

 ... cinije ...

 ....dalije....

 .... kozmeje ....

.... plamenke.

Sivka konec julija

Moje mlade sivke so letos dolgo, dolgo nastavljale cvetne peclje, preden so se odločile postopoma odpirati. Mogoče so me po eni strani malček razočarale, saj njihova barva ni tako intenzivno modra, kot sem pričakovala.

Po drugi strani pa ...
Ko so se začeli odpirati prvi drobni posamični cvetovi, so me presenetili metulji, ki jih množično vsak dan obletavajo, sedajo na njih. Tako lepo je opazovati njihov ples sem ter tja.

In kot sem že omenila: druga vrsta, ki je sajena na dveh različnih lokacijah, je veliko bolj zgodnja kot tele moje.