O polžji nadlogi (2)

O POLŽJI nadlogi (boju proti njim) govorijo in pišejo:

-naravni sovražniki kot so: ježi, krastače, kače, kuščarji, rovke, race (indijske tekačice)
-zdrobljene jajčne lupine 

-kavna usedlina

-pocinkane kotne ograje (tuja stran)in še druga slovenska (dokaj drage zadeve)

-pivo nalito v plastične lončke in vkopano v zemljo

-podobno kot pivo tudi kvas raztopljen v vodi(po nekaterih informacijah temu dodajo tudi med)

-zasledila sem, da jih prav tako privabijo namočeni pasji briketi

-žaganje naj bi jih tudi odvračalo ali posut lesni pepel

-posuta kamena ali apnena moka
-razne vabe iz desk, kartonov ..... kamor se zatečeje, da jih potem lažje "polovimo"
-rezine surovega krompirja jih privlačijo (nastavimo preko noči, poberemo zjutraj)
-rastoče rastline(enoletnice), ki jih odganjajo: kapucinka,ognjič, grobeljnik, grenik, metuljčki, mak...
-deli rastlin nasuti po tleh: preslica, rman, bezeg, praprot, vratič, iglice kleka
-neradi hodijo preko suhega peska
-zeliščni čaji iz čebulnih, česnovih olupkov
-bakreni trakovi naj bi jih tresli podobno kot nas elektrika
-živi zidovi iz rastlin, ki jih radi jedo (npr. žametnica)

Moja trenutna letošnja opažanja glede na to, da je v celotni okolici nepregledno število rdečih polžjelazcev (14 dnevno vsakodnevno pobiranje v kanglice):
Pravo nočno pobiranje ni bilo potrebno, saj so okoli veselo hlačali tja do pol devete ure zjutraj. Nekateri osebki so se sprehajali kar preko celega dneva. Pri sosedi so se ob morebitnem prodoru svetlobe in toplote pač skrili pod bližnje gosto rabarbarino listje(ta isto listje pa je gostilo majhne polžke s hišico) ali v senco visokega in košatega bezga.
 

Mlade vznikle sejanke žametnic s prvim parom pravih listov so izginjale kot za stavo, a polža razen enega samega ni bilo opaziti. Žametnice so posejane tik ob nasajenih sivkah. Med žametnicami so posajene tudi cinije in kozmeje, od katerih niti ena sama ni pojedena. Velike blitve, ki smo jih obirali že tam od konca aprila, niso nikoli gostile enega samega polža. 6-7 centimeterske poganjke dolge vigne posajene v vlažnem delu vrtu so zradirali v nulo. Med dvema 12 meterskima vrsticama graha, kjer so se same zasejele tudi kumare ni bilo niti enkrat samkrat opaziti "golazni", niti ni en sam košček pogrižen, obglodan.Velike solate, ki so že oblikovale glave so jedli samo od zunaj. Proti sredicam nihče ni lezel. Mlade rastoče solate so "radirali" sistematično, v celoti oz. so s hranjenjem prenehali, ko je rastlinica merila še kakšnega pol centimetra. Pri enem od sosedov, ki nima nikakršnega vrtička, so se "pasli" na različnih posameznih plevelih, regradu(na drugače povsem na novo splaniranem terenu in mladi zasejeni travi). V senci košate pobešave vrbe jih je v visoki travi videti tudi povsem sredi belega dneva. Pobirali smo jih tudi na polsteni smiljki, visečih in cvetočih nageljčkih, ki pa ne en ne drug niso videti obgriženi in so jih očitno samo služili za pot. Popolnoma gol manjši hribček zemlje, ki čaka v preobrazbo z vodo jih je bil tri dni poln. Ob belem dnevu, ki pa se je že nagibal k večeru. Sosedi so tri tedne zapored poravnali z zemljo manjšo gredico nasajeno z marajonom, pa čeprav nikoli niti enega nismo dobili na delu. Zelo so jim teknile nekaj centimeterske rastlinice nizkega pa tudi visokega fižola, med tem, ko le meter proč na mojih fižolovih rastlinicah nikoli ni opaziti enega samega. Na njeni gredici čebule jih prav tako poberemo vsakodnevno. Sadike kumaric in bučk so ji  izginile, med tem, ko je paprika poleg ostala nedotaknjena. Pri taisti sosedi sem jih dobila na delu še na: drobnjaku, krompirju, preslici. Na delu s pleveli zaraščene škarfe jih je sosed našel polno. Plevele je potrgal in odložil na kupček. Le še naslednji dan je bil tam en polž, potem nikoli več nobenega. Pa čeprav ta kupček odmirajočih rastlin vsak dan pregledamo. Preko po meji postavljenih betonskih zidakov so veselo lezli sem ter tja. Čeprav so bili za hišo na tla položeni polivinil, kovertan, kartonske škatle .... smo v tednu dni našli le enega. Podlaga pa je droben pesek. Nastavili smo tudi pivo, v katerega se jih je nekaj ujelo in ni bilo opaziti, da bi pivo privabilo kaj več polžev. Sosed jih je nevedno metal v posodo z vodo, vendar so 90% vsi splezali nazaj ven. Našla sem jih še v gosto nasajenih narcisah ključavnicah, ki jim do sredine junija puščamo listje. Zgolj našla, da bi jih jedli, nisem opazila.
Število rdečih polžev ob vsakodnevnem nabiranju močno upada. Ob sicer povsem nepoznavanju polžev, pa lahko izrazim mnenje, da pri tokratni invaziji sodelujeta vsaj dve različni vrsti teh slinarjev.