sobota, 1. junij 2013

Polžja nadloga

Je kdo kje, ki se še ni srečal z njimi?
In bolj ko človek prebira različne zgode in prigode, bolj se mi dozdeva, da je vsak takšen ali drugačen "napad" na to živalsko vrsto bolj kot ne Sizifovo delo.O polžih nikoli nisem kaj dosti razmišljala. Pač nadloga. Boriš se po svojih najboljših močeh in to je to. Celo smeh me je popadel, ko sem slišala, kako jih je nekdo pobiral po vrtu in metal preko žive meje na vrt k sosedu. Cela norija! Pa v tem pravzaprav ni popolnoma nič smešnega. Zgolj ena velika žalost zaradi čudne človeške nravi.
Že nekajkrat me je imelo, da bi na kakem forumu kaj vprašala o tej tegobi, pa .....
Pa vedno raje molčim. Me je strah. Najdeš namreč vse sorte ljudskih mnenj in kaj hitro si mogoče tudi napaden s strani raznih ljubiteljev živali ali takšnih in drugačnih zagovornikov. Baje je veliki vrtni polž v Sloveniji celo zavarovan z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst.
Pri prebiranju takšnih in drugačnih nasvetov na to temo, sem naletela tudi na preprost opis nekaj polžev. Kot nepoznavalec polžjelazcev ne vem ali je zapisano pravilno ali ne. Je pa prav gotovo lahko neka osnova, ki lahko pride prav povsem neukem poznavalcu polžev kot sem jaz. Prispevek si lahko preberete tule.
Iz zakaj sedaj končno le pišem o polžih?
prenešen na odpadke za "poziranje"
K pisanju me je spodbudilo dogajanje na moji cvetlični gredici, ki je letos kot nova še zelo pusta in sem nanjo pravzaprav po večini sejala semena enoletnic, ki se trenutno trudijo zrasti do velikosti, ki je primerna za presajanje. Pa mi nekaj začne jesti žametnice/tagetke/smrdljivke. Lističi pojedeni, ostajala so stebelca. In včeraj ga najdem: rdečkarja, ki veselo malica. Predvidevam, da dotična roža kot mladika ni enaka svoji odrasli vrstnici po različnih učinkovinah. Na istem mestu poganjajo cinije in kozmeje. Te so nedotaknjene. Vsaj trenutno.

Ni komentarjev: