Zastirka

 ... ali prekrivanje gole zemlje.
Priznam, da dolgo nisem vedela, čemu to služi. Moja stara mama (tista s katero sem v otroštvu imela največ vrtičkarskih izkušenj) jo je le redko uporabljala. Mislim, da je samo nizkemu fižolu nasula naokoli suhe trave.
Sama sem se z zastirko prvič v praksi srečala pri jagodah. Zdelo se mi je strašno pametno, ko sem to nekje prebrala, da okoli jagodnih rastlinic naložiš suho travo. Predvsem zato, ker potem moje jagode niso bile več umazane od zemlje. Kaj dlje od tega pa v mojem razmišljanju, pri hitrem tempu življenja - nisem prišla. Tudi se nisem poglabljala za tistih nekaj 12-14 jagodnih sadik.

lubje

Kasneje(seveda pogojeno z bujno rastjo plevela na mojem malem vrtičku) je prišlo na vrsto lubje. Moje gorenjsko razmišljanje, pa skromen družinski proračun, ki je komaj zadostoval za golo preživetje, kot tudi sam način razmišljanja, so me privedli do tega, da sem na sprehodih po gozdu nabirala lubje in ga potem potresala na potke med gredicami. Pa je res malo pomagalo. Kasneje sem po vzoru stare mame seveda zastirala tudi fižol. Tako kot ona. Pa se spominjam,da je bilo takrat (toliko let nazaj) to kar nekakšen neobičajen "korak". sosedje tega seveda niso počeli in mnogi so se zmrdovali, da je to pač grdo, da vrtiček potem zgleda neurejen, neugleden. Ja, prav! Do današnjih dni se je to že močno spremenilo.
Je pa seveda tudi vprašanje, kaj zastiramo. Lubje ali lava sta bolj dobrodošla v nezelenjavnem vrtu. Sicer pa se z lavo šele spoznavam.

Kaj uporabiti za zastirko ?

• kompost
• slama
• ostanki rastlin
• pokošena trava
• lubje
• lava

lubje, lava, glinopor

In zakaj sploh zastirka?

• ker preprečuje rast plevela
• zmanjšuje izhlapevanje vode iz tal 
• preprečuje zbitost tal
• zmanjšuje temperaturna nihanja

Na majhnem prostoru kot ga imam na voljo sama, pač uporabljam kar imam na voljo.Včasih je materiala manj, včasih več. In povsem odvisno je, katero vrtnino prekrivam.Tako včasih na zelenjavnem vrtu porabim tudi glinopor, ki ga kasneje samo vdelam v zemljo. Sem pa pri mnogih rastlinah v dilemi, ali jih lahko uporabim kot zastirko ali ne. Včasih resnično ne veš, ali boš naredil več škode kot koristi. Tako se spominjam, da sem pred leti z gozdno zastirko zanesla na gredice nič koliko rastlinic, ki so tudi v tej moji osiromašeni in povsem drugačni zemlji, povsem mirno rasle in se jih nisem znebila nič koliko let.

Seveda sem brala in berem po spletu o takšnih in drugačnih  zastirkah: kdaj, kaj, koliko ... kakšne so izkušnje ostalih. Potem  moje zastiranje izgleda nekako takole: nekje naletim na informacijo, se spomnim, da bi pa ta material lahko trenutno bil na volji pri meni in grem pač zastirat. Največkrat pa kar delujem po eni svoji lastni logiki, ki nima nikakršne povezave z vedenim, prebranih, raznimi drugimi smernicami. In na ta način prav gotovo delam nešteto napak, saj vsaka zastirka prinese tudi kakšen minus, ki pa mi je takrat nepoznan.
Ampak na napakah se učimo. Kot čisto pravi hobi vrtičkar, ki se s tem ukvarja zaradi sezonsko sveže in dostope zelenajave za lastno potrebo in pa seveda tudi pomirjujočega in blagodejnega delovanja na dušo in telo, se največ poslužujem posušene trave. Žal pa jo je na naši mali zemljici bore malo.