Vigna

Včasih me zagrabi, da poizkusim kaj novega. Ni to vsako leto, se zgodi kar samo po sebi, povsem nepričakovano, nenačrtovano. Tako je tudi z VIGNO. Ali bolje dolga vigna (Vigna unguiculata ssp. sesquipedalis).  Kje sem slišala zanjo sploh ne vem. Prav gotovo pa ne od kakšnega znanca ali še manj, da bi jo kje sama videla. Še najbolj verjetno je, da so mi o njej "prišepnili" na radijskih valovih, saj so le ti moj vsakodnevni spremljevalec.

Potem sem v začetku maja povsem slučajno naletela na seme in je le-to odšlo z menoj domov. Bomo poizkusili nekaj novega! Tako na vrtu, kot tudi v kuhinji. Sicer nisem naletela na ravno najboljše pogoje za setev majhnih zrnc (včeraj je padala toča, ohladilo se je ...), a ker sem ga že pred tem namočila, mi ne preostane drugega, kot da ga vtaknem v zemljo. Le še pretuhtat moram kam z njim, saj potrebuje oporo.

O vigni vem praktično nič.
Tisto kar sem prebrala na straneh Kalie(iz njihove strani):
.... Dolga vigna je bujno rastoča enoletnica, z dva do štiri metre dolgimi plezajočimi poganjki, zato potrebuje oporo. Ovalni listi so dolgi 7-12 cm in široki 5-10 cm in imajo dolge peclje. V pazduhah listoc zrastejo na na 7-9 cm dolgih pecljih vijolični cvetovi.
Posebnost so stroki, ki so dolgi 30-90 cm ali celo čez en meter. So pet do sedem milimetrov, rahlo ukrivljeni in vedno rastejo navzdol. Zeleni stroki se z zrelostjo obarvajo rumeno, vsak strok pa ima 15-20 semen. Kot vse metuljnice, ima tudi dolga vigna globoke korenine in veže dušik iz zraka ter s tem bogati vrtna tla. ... so zapisali na njihovi strani.