Bodi Eko, Bio, Perma .....

Neuk človek se kar izgubi v vseh teh izrazih. Tudi jaz. Če pogledam samo sebe, lahko rečem, da nekako stojim na strani naravnega. Se nikamor ne morem "popredalčkat". Ko sem poizkušala izluščiti kaj neki vsi ti pojmi pomenijo, sem počasi zaznavala razlike med tistimi podanimi opisi, smernicami, priporočili, zahtevami.

vzklile in veselo rastejo

Sama vsekakor ne sodim nikamor, kakor sem že na začetku omenila. Sem pa velikokrat v šali rekla, da "Jaz Sem pa res EKO". Pa je vse to bilo mišljeno v tej smeri, da moj mali vrtiček še nikoli ni videl nikakršnega gnoja, gnojila, dodatka....  Ne takšnega, ne drugačnega. Pa ima že lepo starost. Na tukajšnji relaciji gotovo kakšnih 20 let. Drevje in grmovnice, iglavci .... nikakršnega preparata. Ko smo za ciprese potrebovali bolj kiselkasto zemljo, smo jo nekaj nabrali v gozdu. Moj partner si je v nekaj letih kupil žakelj zemlje za sadike, da jo je potrosil v mali topli gredici in v njima gojil zgodnjo solato za svojega brata. In to je to! Ostalo pa nekaj komposta, ki se je pridelal iz najrazličnejših odpadkov. Rast je bila bolj slaba, ampak je rastlo in še vedno raste!

vzklile iz potresenega kompostnega kupa

Smo se pa letos prvič odločili, da na zelenjavne in cvetlične gredice dodamo nekaj vrtne zemlje, ki je malenkost premešana z ostanki drobnega komposta. Tanka plast, debeline nekje med  3-4 centimetre. Že pred tem nasutjem pa smo ves grobi kompost posuli po enem delu vrta, saj za celotni vrt ga pa res ne pridelamo. In iz njega so že nekaj časa nazaj začele skozi tanko nasuto vrhnjo plast rasti kumare. Preko 30 jih je že pognalo.  večina med vrsticami graha, ostalo pa sem ter tja, kamor so padla in obležala semena. Seveda ne bom vseh pustila. Vendar bom še malo počakala in potem pustila nekaj najmočnejših rastlin. Kot majhen otrok se veselim,da bom imela možnost opazovati med temi in drugače vzgojenimi kumaričnimi rastlinami. Pa o tem kdaj drugič, če bo ostalo kaj za primerjavo.

Ko sem na zelenjavni vrt zasejala prve rastlinice, sem se prvič bolj pošteno srečala s permakulturo. Me je pritegnilo. Nekako sem v tem svetu videla samo sebe. Pa sem se kmalu "umirila". Tu kjer živim takšen način vzgoje trenutno ni možen. Ampak nekoč in nekje drugje ....prav gotovo bi se želela povsem od blizu spoznati s tem, gojiti rastline po permakulturnih principih. Dandanes mi tako preostane le, da se učim(tako in drugače) in opazujem naravo. Nekaj majhnih delčkov bom poizkušala vnesti v moj zunanji bivalni prostor.
Biodinamika me je prav tako pritegnila. Vendar pa se v tem svetu nikoli nisem "videla". Ne da bi me kaj motilo(daleč od tega), le nekako sem začutila, da je to preveč za mene. Da bi bil to projekt, ki bi zahteval veliko več, kot pa trenutno zmorem.
In tako mi prestane nekakšno EKO predpona. Imam bazo, ki je naravna in kot takšna bo tudi ostala. Dokler ne bo moj vrt kaj drugačen. V letošnjem letu imam namen, da si pripravim tudi naravna sredstva za zaščito (koprive, preslico, gabez je že namočen .....) in malo bolj opazujem moje mešane nasaditve.