Obe rastlini sta dokaj razširjeni. Le čas si moramo vzeti za nabiranje. Običajno obe rastlini namakamo, da dobimo nekakšno rjavkasto smrdečo tekočino, ki jo kasneje redčimo z vodo in gnojimo.Prav tako lahko oba ta pripravka med seboj mešamo.
Poznamo več načinov za izdelavo pripravkov:
ZELIŠČNI IZVLEČEK
So najenostavnejši in jih dobimo tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa
namakamo v hladni vodi. Kako dolgo jih namakamo, je odvisno od
recepta, nikakor pa voda ne sme zavreti.
ZELIŠČNA BROZGA
Sveže dele rastlin namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse
skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in
precedimo. Taka brozga je običajno zelo koncentrirana in jo moramo za
uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti.
ZELIŠČNI ČAJ
Pripravimo enako, kot običajni
čaj za ljudi, najpogosteje zelišča prelijemo z kropom in pustimo
vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo.
ZELIŠČNA PREVRELKA
Prevrelka pomeni, da rastlinske dele
namočimo v vodi, posodo zapremo in damo na toplo. Tekočino večkrat
premešamo, da pospešimo reakcijo in v tekočino dodamo potreben
kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina prične peniti:
zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina
preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo
Prav tako je pomembno, da pri tem ne uporabljamo kovinskih posod, saj lahko le to privede do reakcije in pripravek ne bo več takšen, kot naj bi bil. Če je le možno uporabljamo deževnico. Kadar le ta ni na voljo, pri prelivanju pripravka pazimo, da ne odlijemo tekočine na dnu, saj naj bi se tja vsedle tiste spojine, ki so pri vodi iz vodovoda moteče. Na spletu najdemo množico najrazličnejših nasvetov, kako iz omenjenih rastlin pripraviti gnojila ali pa razna zaščitna sredstva za rastline. Eden med njimi npr. pri koprivah omenja tudi to, da so dobre za odganjanjanje uši. Vendar .... koprive namočene v vodi(24 ur) uporabljamo za škropljenje rastlin, ki so napadene s strani uši. In kje je tisti VENDAR? Tak pripravek naj bi potem porabili v 24 od njegovega nastanka, kasneje pa začne izgubljati svojo vrednost. Temu naj bi botrovalo to, da ima kopriva na laskih majhne mehurčke, ki v omenjenem času počijo in se pripravek izluži.
Obe rastlini lahko dodajamo kompostnemu kupu ali pa uporabimo kot zastirko rastlinam, ki jo kasneje vdelamo v zemljo. Zastirko si lahko pripravimo tudi tako, da večje rastline naložimo na trato in potem nekajkrat zapeljemo preko s kosilnico (fotografija levo). Pri debelejših zastirkah takšne rastline predhodno posušimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar