Včasih domačo bero užitnih rastlin rada primerjam z računalnikov. Le ta ima tako ogromno sposobnosti, le ljudje iz njih ne znamo potegniti tisto največ kar potrebujemo. Enako je po domačih vrtovih. Veliko rastlin ostaja neizkoriščenih. Za mnoge med njimi nam sploh ni poznano, da jih lahko uporabimo, pa še tiste za katere vemo kako, velikokrat ostanejo kar na gredicah.
Ena takšna rastlina je prav gotovo ognjič. O njegovi zdravilnosti je toliko vsega napisanega tu in tam, da ni potrebo vse to ponavljati. Mogoče samo omemba tega, da je ognjič odlično nadomestilo za arniko, ki sodi med zaščitene rastline in jo s pretiranim pobiranjem v naravi ljudje ogrožamo.
No, pri meni se letos kar nekaj ognnjiča suši. Mešanica njegovih barv na kupčku mi je prav fascinantna. Sušenje je malo bolj dolgotrajno, saj cvetne lističe potrgamo šele kasneje. Jaz si pomagam tako, da pečico vklopim na 40 stopinj in potem dam pladenj notri pri rahlo priprtih vratih. Po kakšnih 15 minutah pa jih zaprem. Ta postopek še 1x ponovim čez nekaj časa, potem pa je na delu zrak.
Kreme se ne bom lotila. Dobim jo lahko drugje, pa se bomo šli blagovno menjavo.
Nekaj cvetnim koškom pa sem potrgala lističe in jih namočila v olivno olje.
Tu so mnenja zelo deljena. Največkrat omenjajo, da je treba kozarec za 40 dni postaviti na sonce. Vendar je pri tem sporna oksidacija olja. Na tam mestu se pojavlja navodilo, ki pravi, da kozarec ovijemo v alu folijo. Lahko pa si pomagamo tudi z kakšnim drugačnim senčenjem. Vse je pa pravzaprav stvar lastne odločitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar