September na cvetlični gredi

Vsakič znova me fascinirajo najrazličnejši vrtni obiskovalci. Vedno nimaš fotoaparata pri roki. Še večkrat pa .... ravno hočeš "škljocnit", pa živalca izgine iz vidnega polja.

Pa za začetek danes ponovno ..... nežni cvetovi kozmej, ki so me to leto ponovno osvojili. Včasih se sprašujem, kako so v naših življenjih obdobja, ko hodimo naokoli z le na pol odprtimi očmi. Že leta dolgo jih namreč nisem nikjer videla od blizu. Pa jih res ni bilo? Ali pa je bilo to zgolj tisto obdobje, ko nisem opažala?
Zrasle so visoookooo. Uživam, ko goste dolge poganjke s cvetnimi popki narežem in postavim v visoko vazo. Tam se počasi odpirajo in kar nekaj časa vzdržijo v vodi.
Takole pa ....

.... si jih včasih za svoje počivališče izberejo ptice. V gostem šavju (pravim jaz) se skrijejo in čistijo svoje perje.

Tudi metulji. Naj je še tako majhen in prav nič privlačen na pogled, me kar ponesejo, da bi šla za njim.  Tale lepotec je vsakič znova začutil, ko sem se približala na manj ko 8 metrov. Tako da sem ga prav težko ujela v objektiv.