Gredica skozi leto

Vrt se neprestano spreminja. To je tista čarobnost, ki me tako privlači. Ko nekaj uspeva, so pozabljene vse težke ali slabe stvari. Z nasmehom se ozreš na spodrsljaje, pa čeprav veš, da te prav gotovo spet čakajo novi in novi. Pa kaj!

Po meji z enim od sosedov imam ozko in dolgo gredico. Tjakaj je pomladi romal visoki grah, med njega pa so zasejele buče, za katere sem dolgo mislila, da so pravzaprav kumare. Tako je bil tudi grah v svoji rasti malo prikrajšan, ampak meni je bil pogled na to gredico lep. Vse dokler niso buče začele svoj osvajalski pohod po še drugih gredicah.

No, prišel je čas, ko sem gredico izpraznila in sedaj je prišlo na vrsto novo nasajanje, setev..... Pregosto posejan por je takole našel svoje mesto tik po meji.  Se vidi desno od njega dve vzdolžni brazdi?

Tjakaj sta romali ameriška rjavka in pa neko staro seme špinače, ki tudi že počasi sem ter tja z malimi lističi kuka na plano. Vse prav gotovo ne bo vzklilo, nekaj pa je bo. Če še ugodno preživi zimo, bo prava poslastica zgodaj spomladi. Porovim sadikam sem dodala še nekaj suhe pokošene trave, da ohranim zemljo bolj prhko.