Še vedno vzrajam v tistem stadiju vrtovanja, ko mi razna imena in sorte niso pomembne. Zelenjavo pač poimenujem splošno in to je to. Kaj vem zakaj me vsa ta imena ne pritegnejo. Mogoče, ker je vrtiček premajhen za kaj takšnega? Mogoče zato, ker sem bolj samotarka in tako niti nimam prave priložnosti se z vsemi temi imeni srečevati? Kakorkoli .....
Pri teh današnjih plodovih bi me lahko še kdo
"za jezik potegnil" pri povsem običajnem poimenovanju. Ob množici sort niti ne bi znala poimenovati kaj je čili in kaj ne, na primer. Pa mi je vseeno. Uživam pač pri opazovanju razvoja rastline, oblikovanju cvetov, plodov in seveda .... jedenju le teh.
Tale med bučami izgubljen čili, ki se je pojavil na vrtu po odstranitvi buč, je bil na blogu že viden. Ime gor ali dol. Nikoli pa tudi nisem razmišljala, da so te rastlinice pravzaprav trajnice, ki jih lahko preko zime pospravimo za prihodnje leto (dobro, to je lahko tudi že cela znanost in povsem druga zgodba).
Ko je to vedenje prišlo v mojo zavest, sem se odločila, da pač letos tudi sama poizkusim. Čeprav mi še vedno ni jasno, kje bom našla primeren prostor za to, ampak ... s tem se bom ubadala, ko bo čas za to. In potem sem takole nekaj rastlinic kar v času njihove rasti (pred kakšnimi 14 dnevi) presadila z gredice v lonce.
Očitno (vsaj tako trenutno kaže) presajanje ni bilo preveč stresno in rastlinice lepo rastejo dalje in nastavljajo nove cvetove in plodove. Ob takšnih podvigih je človek kar malo ponosen sam na sebe. Ja! ni mi je uspelo
"ubiti", izžeti iz nje življenje - pomislim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar