Solata in ....

Pa smo že v juliju. Tudi pri solati. Tako vsakdanja zadeva - bi človek lahko rekel. Za mene pa še vedno kraljica vrta. Ker moj mali vrtiček nima nekako "zasidranih" gredic, se prostor za solato vedno nekje najde.
Vse tja od prve setve, pa potem skozi postopne setve različnih sort tam nkje na vsakih 14 dni.

Letošnje leto je s solato res dobro. Ne samo po njeni obilnosti. Pač pa posrečeni in tudi načrtovani setvi, da je solate res vedno dovolj. Še za sorodnike, okoliške sosede, ki zaradi tega ali onega razloga letos solate nimajo. Na majhnem vrtičku ne moreš imeti vsega, kar bi želel. Tako je letos izpadla mehkolistna sorta. Pa nič zato.

In daleč proč od solate ... tri dnevno potepanje, več ali manj bosih nog, z nekaj malice v krilu, žulji, pik čebele v podplat, črni podplati, ki jih po večjem umiješ v rosi trave, ali po popoldansekem nalivu ... počitek na betonskih tleh železniške postaje.... Neprecenljivo.