Potka na vrtu

... saj veste tista, iz nekaj objav nazaj, ki nosi naslov Potka kot začasna rešitev.
Na zadnji fotografiji so "obležali" na travo položeni večji konci porfida. Pa sem na koncu potem skombinirala povsem drugače in praktično porabila porfido do zadnjega kosa.

Namesto naključno razmaknjenih kosov sem naredila enako potko kot prejšnjo in ju na koncu združila skupaj. Bilo je kar nekaj fizičnega dela pri odstranjevanju trave in plevelov. Na koncu sem pridobila novo cvetlično gredico. Po sredini je ostala prejšnja "pregrada" iz lamel, ki bi jih lahko sicer tudi odstranila. A to bo počakalo na naslednje leto, ko bom videla, kako se bo nova pridobitev obnesla.

Še pred nastopom mraza sem preko poravnane zemlje nanosila raznih ostankov iz vrta in vso zadevo prekrila z kartoni, Tako prazna zemlja le ne bo toliko izpostavljena zunanjim vplivom.

Ob obeh združenih potkah pa sem v razne stike plošč povsem naključno in brez pravega reda sadila sedum acre. Moram priznati, da sem prav nestrpna kako bo vsa zadeva izgledala drugo leto.

Advent se končuje

To zadnje leto počasi jemlje svoj konec. V prav istem vrstnem redu kot vsakič. Znova in znova.

Letošnje nas je razveseljevalo z obilnimi letinami, presenetljivim indijanskim poletjem in Božič ne bo bel kot pač velikokrat tudi ni. Nekako kar mislimo, da bi moral biti bel. Vsa tista belina (sploh še če izpod neba nežno padajo snežinke) ima svoj nek poseben čar. Kot nekakšna čarovnija, nekaj skrivnostnega, nekaj tako zelo močnega, da nas prevzame.

Pa nič za to.
Čarobnost je pravzaprav skrita v družini. Skupnem druženju, malih pozornostih. Povsod je čutiti nekakšno tiho pričakovanje, pripadnost, notranjo srečo. Nekako se za trenutek ustavi čas. Tisti, ko vse leto nekam hitimo in lovimo ..... čas.

Rastline primerne za skalnjak 1.del

Takoj na začetku se navežem na prvi del o skalnjakih, kajti tudi od vsega tistega spisanega je odvisno, kakšne rastline bomo umestili v naš lasten skalnjak. Večina ljudi nas ni ravno "pri denarju", da bi si lahko privoščili  takšno nasaditev kot se je porodila v naši glavi ali pa je del naših sanj. Zatekamo se k čim hitrejšim rešitvam in lastnim danostim.

ko prvič nasajamo skalnjak je njegova podoba običajno dokaj klavrna

Velja, da je bolje počakati, da se iz naših malih rastlinic razvijejo odrasle rastline, kot pa prenatrpati skalnjak in moramo potem že kmalu redčiti rastline.  Pri seznamu se nisem omejila na zgolj alpske rastline, ampak bolj na splošno na rastline, ki se pogosto pojavljajo v skalnjakih.

Nekaj  rastlin

primernih za skalnjake

(na splošno)

Enoletnice:

Brachycome iberidifolia,  Dianthus chinensis(kitajski nageljček), Eschscholzia californica(kalifornijski zlati mak), Gaillardia pulchella(kokarda), Lobelia erinus(erinasta lobelija), Lobularia maritima(enoletni grobeljnik, skalna kreša), Melampodium paludosum, Nigella damascena(črnika), Sanvitalia procumbens(previsna sanvitalija), Verbena x hybrida

Čebulnice:

Allium spp., Crocus spp., Cyclamen spp., Fritillaria meleagris, Iris danfordiae, Iris reticulata, Scilla siberica, Sternbergia lutea, Tulipa spp.

Trajnice:

Aquilegia flabellata(pahljačastolistna orlica), Arabis caucasica(kavkaški repnjak), Aurinia saxatilis(skalni grobeljnik), Campanula portenschlagiana, Cerastium tomentosum(polstena smiljka), Corydalis lutea(rumeni petelinček), Dianthus plumarius( nageljček), Geranium spp.(krvomočnica), Gypsophia repens(sadrenka), Heuchera spp.(iskrivka, hojhera, ognejni dež), Iberis sempervirens(vednozeleni grenik), Phlox subulata(iglasta plamenka), Primula spp., Scabiosa caucasica(kavkaški grint), Sedum kamtschaticum, Thymus pseudolanuginosis, Helichrysum coralloides (koralasti smilj), Helichrysum selago (lisjačkasti smilj), Crepis aurea(zlati dimek), Dionysia aretioides(dionizija), Draba rigida(toga gladnica), Draba longisiliqua(dolgoluskasta gladnica), Achillea clavennae(planinski rman), Prunella grandiflora(velecvetna črnogalvka), Polygala calcarea(apnena grebenuša), Scutellaria orientalis(vzhodnjaška čeladnica), Lithodora oleifolia(oljčnolistno ptičje seme), Delphinium nudicaule(golostebelni ostrožnik), Erigeron alpinus(alpska suholetnica), Scabiosa lucida(bleščeči grintavec), Omphalodes cappadocica(turška torilnica), Achillea tomentosa(nizki rman),

utrinki iz na krasu nasajenega skalnjaka

Grmi:

Salix helvetica(švicarska vrba), Betula nana(brezica, pritlikava breza), Picea abies Compacta(pritlikava smreka)Daphne cneorum(dišeči volčin), Genista sagittalis(navadna prevezanka), Sorbus reducta(grmičasta jerebika), Juniperus communis "Compressa"(brin, pritlikavi)

Na meliščih se bodo dobro počutile:

Acantholimon glumaceum(plevasti bodeči nageljček), Aethionema pulchellum, Androsace carnea(mesnordeči oklep),  Vitaliana primuliflora, Myosotis alpestris(spominčica), Campanula cochlearifolia(trebušasta zvončnica), Silene acualis, Erinus alpinus, Sempervivum,

Tudi sivka, rožmarin, žajblji, nemški rožmarin in timijani se na meliščih počutijo odlično.

Špranje v stenah (zidovi):
Antirrhinum glutinosum, A. molle, Aurinia saxatilis (skalna zlatenka), Erinus alpinus, Globularia cordifolia(srčastolistna mračnica), Onosma taurica, Ramonda myconi, Saxifraga callosa, S.paniculata, S.longifolia, S. cochlearis, Haberlea rhodopensis, Polemonium pulcherrimum, Saponaria ocymoides(rdeča milnica)

Narcise -belo rumene kraljice pomladi

::. seveda začinjene tudi z drugimi barvnimi niansami (najpogostejše z oranžno). Ampak rumena in bela le prevladujeta.

Narcise (Narcissus) je rod večina spomladansko cvetočih čebulnic.

In  jesen je tisti čas, ko njihove čebulice dajemo v zemljo, da nas lahko spomladi razveselijo s svojim cvetjem. Običajno jih sadimo v skupine, da njihovo cvetje pride bolj do izraza. Največkrat samostojno, lahko pa jih kombiniramo tudi z drugimi čebulnicami. Pazimo le, da čebulice niso preveč skupaj, saj jih bomo tako nasajene morali mogoče že naslednje leto izkopati in razdeliti. Drugače nas ne bodo več razveseljevale s svojim cvetenjem. Prav tako moramo paziti, da v tleh ni preveč vlage, saj bodo čebulice gnile in propadle. Na zelo težkih terenih mogoče v sadilno luknjo dodamo nekaj peska, da poskrbimo za primerno odvajanje vode.

Prav njihovo cvetje je tisto, zaradi katerega so tako zelo priljubljene. Pa naj si bo to v vrtu, cvetlični gredici, nižje sorte tudi v skalnjakih, posodi, parkovnih nasaditvah ... kot šopek v vazi, ne redko pa se pojavljajo tudi same ali pa v kombinaciji z drugimi rastlinami v raznih aranžmajih.  Ustrezajo jim večina svetla ali polsenčna mesta, sama tla pa morajo biti dobro odcedna. Največ je takšnih, ki cvetijo zgodaj spomladi. Nekatere se lahko odprejo že konec februarja, cvetje različnih narcis pa nas lahko razveseljuje vse tja do konec maja (pri posameznih sortah). Predvsem naravne vrste so primerne tudi za sajenje v travo. Dokaj naraven videz nasaditve dobimo, če čebulice nekje iz višine pasu spustimo na tla in jih nasadimo tam, kamor so padle.

Ko odcvetijo, jim  puščamo listje, da porumeni. Preprosto rečemo, da se v tem času čebulice napolnijo s hranilom za prihodnjo sezono. To naj bi trajalo nekako 6-8 tednov. Večina gojenih sort se sama razrašča z mladimi rastlinami, ki se razvijejo ob strani glavne čebulice. In ker se sčasoma počutijo utesnjeno, jih je potrebno na 3-5 let razsaditi.Takrat lahko tudi opazimo, da so čebulice globje, kot pa smo jih sami posadili. Ko jih po deljenju ponovno posadimo, jih sadimo spet na običajno globino, ne pa tako globoko, kot so se same usidrale. To je najbolje narediti kakšnih 6 tednov po cvetenju. Naravne vrste množimo na koncu poletja ali jeseni s sveže dozorelimi semeni.

1.Trumpet Daffodil cultivars - trobentaste narcise: ponavadi nevrstnati in posamični cvetovi s trobentastim privenčkom, ki je tako dolg kot cvetni listi ali daljši.








2.Large-cupped Daffodil cultivars - z velikimi privenčki (skledičaste): cvetovi so posamični in imajo velik skledičasto razširjen privenček, ki doseže vsaj 1/3 dolžine cvetnih listov, ne sme pa biti daljši od njih.

3.Small-cupped Daffodil cultivars - z majhnimi privenčki (pladnjaste): cvetovi običajno posamični, vsak pa ima privenček, ki ni daljši od 1/3 cvetnih listov.

4.Double Daffodil cultivars - vrstnate: večinoma imajo posamične velike in popolnoma vrstnate ali polvrstnate, izjemoma dišeče cvetove s privenčkom in pomnoženim številom cvetnih listov ali pa privenček nadomestijo barviti, cvetnim listom podobni lističi. Nekatere sorte imajo manjše in pogosto sladkobno dehteče cvetove, ki so v skupini po 4 ali več.

5.Triandrus Daffodil cultivars - Triandrus: na cvetnem steblu je 2-6 kimasto visečih cvetov, ki imajo kratek in zvonasto razširjen ali ozko cevast privenček in ozke nazaj zavihane cvetne liste. Listi so ozki in temno zeleni.

6.Cyclamineus Daffodil cultivars - ciklamaste: cvetno steblo ima ponavadi 1 ali 2 cvetova, privenček pa je večinoma daljši kot kot pri skupini triandrus in ima včasih na vrhu izrobljen ali nabran rob. Cvetni listi so ozki, priostreni in nazaj upognjeni.

7.Jonquilla and Apodanthus Daffodil cultivars - Jonquilla: vsako cvetno steblo nosi ponavadi 2 ali več prijetno dišečih cvetov. Privenčki so kratki in imajo včasih na vrhu nabran ali izrobljen rob. Cvetni listi so pogosto sploščeni, precej široki in okrogli.

8.Tazetta Daffodil cultivars - večcvetne Tazetta: pri narcisah z majhnimi cvetovi je v skupini lahko 12 ali več majhnih dehtečih cvetov, pri velikocvetnih pa so na steblu le 3 ali 4 veliki cvetovi. Privenček je majhen in ima ravno cev, cvetni listi pa so široki s priostrenim vrhom.

9.Poeticus Daffodil cultivars -tudi bele vrtne: cvetovi so majhni, večinoma po eden ali dva na cvetnem steblu; imajo barvit privenček in lesketajoče se bele cvetne liste; cvetovi so lahko prijetno dišeči

10.Bulbocodium Daffodil cultivars

11.Split-corona Daffodil cultivars - z razcepljenim privenčkom: na cvetnem steblu je ponavadi en sam cvet z globoko, večinoma čez polovico razcepljenim privenčkom. Nacepljene privenčkove krpe so zavihane, ležijo na cvetnih listih in so včasih gubasto nabrane, njihovo število pa je lahko različno.







12.Other Daffodil cultivars - tiste, ki ne ustrezajo nobeni od zgoraj naštetih definicij.

13.Daffodils distinguished solely by botanical name - prosto rastoče in hibridi brez imen kultivarjev (primer: velikokrat naravni hibrid med poeticus in tazetta, cvetovi večinoma v parih, običajno so jih poimenovali tudi dvojčici ali ljubezenski par)

Nekaj lepih primerkov razdeljenih po skupinah v katero sodijo, lahko vidite TUKAJ.
Preko 70 fotografij(cvetov na temnem ozadju) različnih narcis pa si lahko ogledate  pri našem ljubiteljskem fotografu, ki jih tudi sam goji.