Pa o tem kdaj drugič.
Danes o razmnoževanju s pomočjo potaknjencev.
Pri stebelnih potaknjencih ločimo dva glavna načina razmnoževanja. To sta potaknjenci iz vršičkov in potaknjenci iz osnove. Poznamo pa tudi razmnoževanje s koreninskimi potaknjenci.
Potaknjenci iz vršičkov
Pride največkrat do veljave pri tistih zelnatih trajnicah, pri katerih uspešnost deljenja ni tako uspešna, pa tudi takšnih, ki jih zaradi tega ali onega razloga ne moremo vzgajati iz semen.Potaknjence iz vršičkov režemo s škarjami ali ostrim nožem tik nad kolencem. To praktično lahko počnemo kadarkoli. Pred potikanjem v zemljo pa jih skrajšamo pod naslednjim kolencem ter iz spodnje tretjine odstranimo vse liste. Tako pripravljene potaknemo v osnovo po našem izboru. Sama običajno uporabljam povsem navadno vrtno zemljo, ki jo mešam s katerim od subtratov. Pri potikanju pazimo, da je med posameznimi stebelci toliko prostora, da se listi ne dotikajo. Zalivanje in vzdrževanje vlage je bistvenega pomena. Lahko si pomagamo s kakšno pvc prevleko, vendar je pri tem potrebno paziti, da se le ta ne dotika listov, saj lahko s tem povzročimo razna glivična obolenja. Če je toplo ali na trenutke že kar vroče, mlade potaknjence senčimo s čimer preprečujemo ožig in pa venenje listov. Prav tako je pomembno, da rastline čim večkrat pregledujemo in odstranjujemo odmrlo ali pa samo odpadlo listje. Nekje v 2-3 tednih se običajno takšni potaknjenci ukoreninijo in takrat jih presadimo. Nežno ločimo mlade koreninice, ki se običajno prepletejo med seboj in pri tem poizkušamo ohraniti na njih čim več zemlje, ki se jih drži. Vse tiste, ki mogoče še niso odgnali korenin, pa lahko znova vtaknemo v zemljo.
Na ta način razmnožujemo veliko trajnic, ki jih velikokrat pravzaprav gojimo kot enoletnice, ker pač niso prezimno trdne. Med nje sodi kar nekaj balkonskih trajnic. Te sicer največkrat potikamo v poznem poletju, vendar pa lahko spomladi s takšnim načinom pridemo do poceni cvetlic, saj nam za razmnoževanje lahko služita zgolj dve ali tri rastline. Vzeti moramo le v zakup, da naše ne bodo še tako bohotne kot sosedove, ki jih bo prinesel iz bližnje vrtnarije.
Nekaj primerov za tovrstno razmnoževanje: verbene, gazanije, nekatere salvije, pelargonije, lottus berthelotii, felicie, nekatere nageljčke, panstemone itd.
Potaknjenci iz osnove
Ta način največkrat uporabljamo pri zelikah, ki spomladi poženejo več mladih poganjkov. Režemo jih tik ob zemlji. Režemo jih spomladi iz čvrstih poganjkov, ki morajo biti zdravi. Velikokrat si pri tem načinu podajata roko delitev in potaknjenci iz osnove. Rastlino izkopljemo iz zemlje, odrežemo nekaj potaknjencev, rastlino po želji ločimo in znova posadimo. Seveda za potaknjence iz osnove rastline ni potrebno jemati iz zemlje, če je ne želimo hkrati tudi deliti ali pomladiti. Potaknjence iz osnove režemo z ostrim nožem čim nižje tako, da se ga običajno drži še košček olesenelega dela. Od tu naprej je delo z njimi nekako takšno, kot pri potaknjencih iz vršičkov. Mogoče samo še to, da pri tem načinu mnogo ljudi še/že uporablja pomakanje v rastni hormon, kar pa seveda ni nujno. Ti potaknjenci iz osnove potrebujejo za ukoreninjenje nekoliko več časa kot zgoraj omenjeni. Nekje med 4-5 tednov. Takrat jih razsadimo na posamezne rastlinice.Tako lahko razmnožujemo lupinuse, monarde, nekatere krizanteme in njim podobne, delphiniume, anthemis tinctorio in druge.
Koreninski potaknjenci
Pripravljamo jih pri trajnicah, ki imajo debele in mesnate korenine.Pri tem pazimo, da matično rastlino čim manj poškodujemo in jo potem takoj spet posadimo. Čas je najprimernejši pozimi oziroma v dobi mirovanja rastline.
Rastlino za razmnoževanje previdno izkopljemo iz zemlje in speremo zemljo, da so korenine lepo lepo vidne. Izbiramo mlade, raščave in mesnate korenine. Režemo jih čim bližje zgornjega dela. Zgornji del režemo ravno, spodnji del pa poševno. Odstranimo stranske tanke koreninice. Korenine naj bodo dolge nekje od 5-10 cm, v zemljo pa jih dajemo tako, da je ravno odrezan del na vrhu, tik na površju. Kasneje ga samo še rahlo prekrijemo z zemljo. Nekatere trajnice (kot npr. anemone) imajo zelo tanke koreninice. Le te položimo v zemljo vodoravno in prekrijemo z zemljo. Na vrhu običajno natrosimo še tanko plast grobega peska. V obeh primerih počakamo, dokler se ne začne ukoreninjanje. Takrat začnemo zalivati. Ko pa se pokažejo poganjki, lahko potaknjence razsadimo posamično in še naprej skrbimo za njih.
S koreninskimi potaknjenci razmnožujemo npr: akante, nekatere campanule in geranije, orientalski mak, gailardije, gypsophilo, pulsatillo, primulo denticulato, nekatere erodiume, limomium latifolium, nekatere anemone itd.
