Skalnjaki

Pojma nimam o skalnjakih. Niti se ne mislim dotikat same izgradnje skalnjaka.V naših krajih se dostikrat uporablja tudi izraz alpski vrt, saj se vanj sadi veliko alpskih rastlin.

Govorim o tistih skalnjakih, ki so nekako vpeti v prostor ob našem domovanju ali pa kje blizu. Vem samo, da so takšni ali drugačni lepi na pogled, nekateri prav impozantni. Majhni ali veliki, pisani ali pa zelo enolično zasajeni.V strmini, položnejši, veliki kupi, majhne pregrade ob potkah, kot pozdrav nekje blizu glavnega vhoda .....
Zanimivo mi je tudi, da se pri gradnji osebnih skalnjakov velikokrat združita sam skalni del in nekakšen vodni vrt, ki je lahko tudi ribnik, ni pa nujno.  Nekako naj bi njegova postavitev posnemala naravo, vendar pa mislim, da je to izredno težko. Vse prevečkrat smo namreč vezani na same možnosti terena, materiale, klimatske pogoje in pa konec koncev tudi ne manj pomembno - na našo lastno vizijo, všečnost. Prav gotovo ne bomo izdelali nekaj, kar nam ni všečno. Nekaj kar ne hrani naše duše.

Pravijo, da skalnjak sestoji iz divje rastočih rastlin, ki uspevajo v gorskih območjih. Temu nekateri tudi pravijo alpinetum.

Pri brskanju po spletu in knjigah sem postajala samo še bolj zmedena. Eni tako, drugi drugače. Vkopavati kamenje, pa spet drugi da to ni nujno potrebno .... skratka vse polno ene zmede. Iz nje se da preprosto velikokrat razbrati kdo po profesiji piše določena navodila, usmeritve. Vsak po svoje nekako "tuli v svoj rog".

Nekaj izrazov (tako mimogrede) na katere sem naletela:
angleški stil (naturalistični) -kje drugje kot v Angliji naj bi se začel ta stil skalnega ustvarjanja. Iz Vzhoda (Kitajska, Japonska, Himalaja) ga je prinesel Reginald Farrer in vsadil v srca britancev. Njegov vpliv na oblikovanje angleških vrtov je bil ogromen. Ljubil je višave in rastline, ki so tamkaj rasle. V kamnolomu je zgradil svoj prvi skalnjak.

japonski stil -določi se v skladu s pravili o Feng Shui.Vsebovati mora elemente 4 elementov: zraka, ognja, zemlje in vode. To pravzaprav sploh nekako ni skalnjak v čisto pravem pomenu, je pa nekakšen približek, kjer je ena poglavitnih lastnosti tudi minimalizem. Praviloma sicer v japonskih vrtovih ni zelenja, ni rož. Gre bolj za pesek(sploh oblikovanje z njim), posamezno kamenje, oblike. Povdarek je na umirjenosti. Vendar pa se japonski vrt lahko odlično združi s francosko vizijo in uporabi nekaj okrasnih grmičev ali celo drevja. Tu igra veliko vlogo simbolizem (kot primer: borovec je simbol zmaja in za ravne poti v japonski ureditvi pravijo, da so najboljši način za razsvetljenje). Sama bi japonskemu stilu mogoče dodajala tudi korenine.

melišča - so lahko povsem samostojne enote, velikokrat pa se nekako povezane s prvotnim skalnjakom. Ali pa umeščena kot samostojni predeli nekje med njim. V naravi najdemo melišča pod gorskimi stenami iz katerih se zaradi vlage, temperaturnih razlik in ostalih vremenskih razmer krušijo skale v steni in pod njimi se zbira drobir. Tu uspevajo rastline, ki potrebujejo pri svoji rasti okoli korenin precej vlage. Melišče je velikokrat videti še lepše, če mu dodamo nekaj večjih skal. Pravijo da alpske rastline melišč sodijo med najlepše alpske rastline. Mnoge tako bujno cveto, da povsem prekrijejo zelenje.

zidovi - najrazličnejši. Prav tako so primerni za zasajanje z tudi alpskimi rastlinami. Posebej tu obravnavajo  kamnite suho zidove, ki so čisto svoja zgodba.

korita, posode -prvo pomembno navodilo je: odcednost takšne ali drugačne posode, ki jo uporabimo za nasajevanje  alpskih rastlin. Lahko uporabimo povsem nove posode, ali pa pri zasaditvi uporabimo razne stare (velikokrat zapuščene ali odvržene) posode. Velikokrat se uporabljajo tudi razna izvotlena debla, večje korenine, dimniški ostanki in podobno. Pri večjih posodah lahko umestimo tudi kak kamen, pri manjših se omejimo na dodajanje grušča.Pri tem načinu smo omejeni večinoma na gojenje manjših rastlinskih vrst. Paziti moramo, da ne dodajamo rastlin, ki bi druge lahko dušile pri svoji rasti.

šotnata greda -potreba po takšni gredici je nastala zaradi rastlin, ki potrebujejo kisla tla. Lahko je samostojna enota ali pa del skalnjaka. V slednjem primeru je najbolje izbrati severno stran skalnjaka in jo sonce obsije vsak dan za nekaj časa. Ni priporočljivo umeščati jo pod drevesa, saj ob deževju kapljanje z dreves lahko povzroči, da rastline začnejo počasi  gniti. Za izgradnjo uporabljamo šoto  in različne šotne nadomestke kot so listni kompost, kokosova vlakna in ostalo.

dvignjene grede - so primerne za manjše vrtove. Lahko so različnih oblik in tudi pri uporabi materialov za izgradnjo imamo na voljo širok spekter raličnih elementov (les, opeke, kamen, železniški pragovi itd.) Odcednost na dvignjenih gredah je povsem drugačna kot drugod na vrtu. In tako lahko ustvarimo pogoje, ki bodo služili nasaditvi alpskih rastlin. Velikokrat takšne ozke in podolgovate grede ustvarjamo ob kakšnih poteh. Sploh kjer moramo izravnavati terene. Dvignjena greda je lahko tudi šotnata greda (zgoraj)


in še ..... skalne rastline na strehi, ozki arhitekturni  skalnjaki(izvirajo iz Češkoslovaške), puščavski vrt, alpske hiše