četrtek, 5. november 2015

Potka kot začasna rešitev

Običajno je, da na zunanjih površinah z idejo, vizijo uredimo nek prostor, potem pa ga tako ali drugače zasejemo ali zasadimo.
Jaz se pri tem početju velikokrat prilagajam odpadnim materialom, ki mi jih je škoda zavreči. V današnjem primeru pa sem se prilagajala tudi višku sejančkov lepih očk in pa presaditvi mesečnih jagod tako, da so lažje dostopne majhnim otrokom.
Tako je letos ostal kos filca s katerim smo zaščitili izkopane rože iz Pisane Lune. Kaj z njim? Pa sem ga vdelala v zemljo. Prej s pleveli zaraščen kos trate ob betonski škarfi, ki meji na zelenjavni vrt sem prekopala, filc pa po širini prerezala na dva dela. Da sem ga ob robu utrdila in naredila nekakšen prehod med nadaljevanjem trate, sem ga zaščitila z odsluženimi (odrezanimi ostanki) ozkimi kosi debelejših tlakovcev. Ob robu so tako dobile prostor lepe očke, ki so obilo in lepo zrasle iz semen.
Pa ni minilo dolgo, ko se je pokazal še ostanek porfida. Uhhh! Kaj pa sedaj? Pa sem šla spet na kolena in v razširitev nove cvetlične gredice. Ozke tlakovce sem sproti pobirala ven in jih odlagala na škarfo(spet nov odpadni material?), ob tem pa spet prekopavala trato. Dvojni rob filca pod njim sem  razgrnila in širila cvetlično gredico. Nisem neki gradbenik, nisem se lotevala večjih podvigov. Porfido sem samo vmeščala v zemljo. Vedela sem le, da mi je všeč, da ne bo ravne linije in pa da je to začasna rešitev za leto ali dve.
Tudi občutek za vse tiste raznolike kose porfida nisem imela. Koliko ga je, do kod bom prišla? Potka naj bi vodila do skupnega kompostnika pod jablano. Sosedov kompostnik na naši zemlji. Vanj družno odlagamo ostanke, kar mi je prav. Kompost je poleg zastirke edina stvar, ki jo uporabljam na zelenjavnem vrtu in tako se hitreje polni.
In sem nekako prilezla do kompostnika. Ob tem sem se morala izognit še ostankom nekega požaganega drevesa, kjer bodo domovanje našli sedumi. Enaka zgodba se je ponovila ob kompostnem kupu. Ni narejena po predpisih in priporočilih, sem jo pa naredila popolnoma sama. In na to sem strašno ponosna. Tudi vem, da ne bo zadržala širjenja trave ali plevelov. Ampak saj je tako ali tako samo začasna rešitev. Kajti v vrtu rada spreminjam stvari. Ob rob porfida sem nasadila mesečnih jagod, ki so se obilno namnožile v zelenjavnem vrtu. In sem ubila dve muhi na en mah: otroci bodo imeli lažji dostop do jagod in na zelenjavnem vrtu sem pridobila  nov prostor. No .... pravzaprav tri, če dobro pomislim. Kajti pri nekem drugem preurejanju mi je zunaj ostalo precej čebulnic ključavnic in nekaj njih je našlo prostor med lepimi očkami.
Od kompostnega kupa naprej sem s potko zavila in kose porfida vlagala v zemljo z razmikom. So šli že zelo proti koncu. Dokler je šlo, oz. do tam kjer je koreninski splet visokih smrek tako gost na površini tik pod trato, da tega nisem mogla več početi. Ta del leži pod drugo razmejitvijo. Za njimi so položeni betonski zidaki v katerih rastejo najrazličnejše rastline.
In sem spet pridobila čisto ozko gredico kamor so romale preostale ključavnice in še nekaj drugih čebulnic. Tam ne bodo prav nič motile s svojim zelenjem ko bodo odcvetele.
In to jesen je vreme resnično naklonjeno. Te večje kose porfida sem dajala na stran, da bodo služili kot nekakšen prehod iz terase. Ta del je zelo obljuden in trava je bila vedno poteptana. Po drugi strani pa ob deževju tudi ne bo toliko blata in ostale svinjarije. A moram še premislit kako. Tu je nekoč pred leti že bila potka, a jo je bilo lažje oblikovati s kvadratnimi pohodnimi ploščami. Hvala za sonce in suho vreme. Še bom lahko kak dan premišljevala. Teren je namreč v rahli brežini, zaradi veliko hoje po njej dokaj zbit in krepko bom morala "pljunit" v roke, da bodo romale dovolj globoko, da ne bodo motile kosilnice pri košnji. Le to pa bom sejala šele spomladi.

Ni komentarjev: