ponedeljek, 9. november 2015

Narcise -belo rumene kraljice pomladi

::. seveda začinjene tudi z drugimi barvnimi niansami (najpogostejše z oranžno). Ampak rumena in bela le prevladujeta.

Narcise (Narcissus) je rod večina spomladansko cvetočih čebulnic.

In  jesen je tisti čas, ko njihove čebulice dajemo v zemljo, da nas lahko spomladi razveselijo s svojim cvetjem. Običajno jih sadimo v skupine, da njihovo cvetje pride bolj do izraza. Največkrat samostojno, lahko pa jih kombiniramo tudi z drugimi čebulnicami. Pazimo le, da čebulice niso preveč skupaj, saj jih bomo tako nasajene morali mogoče že naslednje leto izkopati in razdeliti. Drugače nas ne bodo več razveseljevale s svojim cvetenjem. Prav tako moramo paziti, da v tleh ni preveč vlage, saj bodo čebulice gnile in propadle. Na zelo težkih terenih mogoče v sadilno luknjo dodamo nekaj peska, da poskrbimo za primerno odvajanje vode.



Prav njihovo cvetje je tisto, zaradi katerega so tako zelo priljubljene. Pa naj si bo to v vrtu, cvetlični gredici, nižje sorte tudi v skalnjakih, posodi, parkovnih nasaditvah ... kot šopek v vazi, ne redko pa se pojavljajo tudi same ali pa v kombinaciji z drugimi rastlinami v raznih aranžmajih.  Ustrezajo jim večina svetla ali polsenčna mesta, sama tla pa morajo biti dobro odcedna. Največ je takšnih, ki cvetijo zgodaj spomladi. Nekatere se lahko odprejo že konec februarja, cvetje različnih narcis pa nas lahko razveseljuje vse tja do konec maja (pri posameznih sortah). Predvsem naravne vrste so primerne tudi za sajenje v travo. Dokaj naraven videz nasaditve dobimo, če čebulice nekje iz višine pasu spustimo na tla in jih nasadimo tam, kamor so padle.




Ko odcvetijo, jim  puščamo listje, da porumeni. Preprosto rečemo, da se v tem času čebulice napolnijo s hranilom za prihodnjo sezono. To naj bi trajalo nekako 6-8 tednov. Večina gojenih sort se sama razrašča z mladimi rastlinami, ki se razvijejo ob strani glavne čebulice. In ker se sčasoma počutijo utesnjeno, jih je potrebno na 3-5 let razsaditi.Takrat lahko tudi opazimo, da so čebulice globje, kot pa smo jih sami posadili. Ko jih po deljenju ponovno posadimo, jih sadimo spet na običajno globino, ne pa tako globoko, kot so se same usidrale. To je najbolje narediti kakšnih 6 tednov po cvetenju. Naravne vrste množimo na koncu poletja ali jeseni s sveže dozorelimi semeni.



1.Trumpet Daffodil cultivars - trobentaste narcise: ponavadi nevrstnati in posamični cvetovi s trobentastim privenčkom, ki je tako dolg kot cvetni listi ali daljši.








2.Large-cupped Daffodil cultivars - z velikimi privenčki (skledičaste): cvetovi so posamični in imajo velik skledičasto razširjen privenček, ki doseže vsaj 1/3 dolžine cvetnih listov, ne sme pa biti daljši od njih.







3.Small-cupped Daffodil cultivars - z majhnimi privenčki (pladnjaste)cvetovi običajno posamični, vsak pa ima privenček, ki ni daljši od 1/3 cvetnih listov.







4.Double Daffodil cultivars - vrstnate: večinoma imajo posamične velike in popolnoma vrstnate ali polvrstnate, izjemoma dišeče cvetove s privenčkom in pomnoženim številom cvetnih listov ali pa privenček nadomestijo barviti, cvetnim listom podobni lističi. Nekatere sorte imajo manjše in pogosto sladkobno dehteče cvetove, ki so v skupini po 4 ali več.
5.Triandrus Daffodil cultivars - Triandrus: na cvetnem steblu je 2-6 kimasto visečih cvetov, ki imajo kratek in zvonasto razširjen ali ozko cevast privenček in ozke nazaj zavihane cvetne liste. Listi so ozki in temno zeleni.



6.Cyclamineus Daffodil cultivars - ciklamaste: cvetno steblo ima ponavadi 1 ali 2 cvetova, privenček pa je večinoma daljši kot kot pri skupini triandrus in ima včasih na vrhu izrobljen ali nabran rob. Cvetni listi so ozki, priostreni in nazaj upognjeni.








7.Jonquilla and Apodanthus Daffodil cultivars - Jonquilla: vsako cvetno steblo nosi ponavadi 2 ali več prijetno dišečih cvetov. Privenčki so kratki in imajo včasih na vrhu nabran ali izrobljen rob. Cvetni listi so pogosto sploščeni, precej široki in okrogli.


8.Tazetta Daffodil cultivars - večcvetne Tazetta: pri narcisah z majhnimi cvetovi je v skupini lahko 12 ali več majhnih dehtečih cvetov, pri velikocvetnih pa so na steblu le 3 ali 4 veliki cvetovi. Privenček je majhen in ima ravno cev, cvetni listi pa so široki s priostrenim vrhom.



9.Poeticus Daffodil cultivars -tudi bele vrtne: cvetovi so majhni, večinoma po eden ali dva na cvetnem steblu; imajo barvit privenček in lesketajoče se bele cvetne liste; cvetovi so lahko prijetno dišeči


10.Bulbocodium Daffodil cultivars








11.Split-corona Daffodil cultivars - z razcepljenim privenčkom: na cvetnem steblu je ponavadi en sam cvet z globoko, večinoma čez polovico razcepljenim privenčkom. Nacepljene privenčkove krpe so zavihane, ležijo na cvetnih listih in so včasih gubasto nabrane, njihovo število pa je lahko različno.







12.Other Daffodil cultivars - tiste, ki ne ustrezajo nobeni od zgoraj naštetih definicij.

13.Daffodils distinguished solely by botanical name - prosto rastoče in hibridi brez imen kultivarjev (primer: velikokrat naravni hibrid med poeticus in tazetta, cvetovi večinoma v parih, običajno so jih poimenovali tudi dvojčici ali ljubezenski par)

Nekaj lepih primerkov razdeljenih po skupinah v katero sodijo, lahko vidite TUKAJ.
Preko 70 fotografij(cvetov na temnem ozadju) različnih narcis pa si lahko ogledate  pri našem ljubiteljskem fotografu, ki jih tudi sam goji.

Ni komentarjev: