Vedno je nekaj, kar me odvrne ali pa včasih sicer dober namen ostane neizveden.
Svetloba -ta je tista, ki mi dela največ preglavic. Nikjer je ni. Čeprav imamo kar nekaj oken, je to vse bolj tako tako. Na eni strani svetlobo jemlje balkon in pokrita terasa, na drugi strani nekaj metrov visoke ciprese. Ob svetlobi tako ni problem samo ona, pač pa tudi prostor kamor bi lahko te rastlinice postavila.
pikirani okrasni feferoni, nekaj tagetk in celo ena kapucinka se je našla |
vedno cvetočo begonijo sem prezimila v hčerini sobi in takole naredila potaknjence, ki rastejo v družbi feferonov |
Potem pa je tu še zalivanje. Saj ni, da bi prav ogromno delala. A moje delo je takšno, da delam na različnih lokacijah, ob čisto različnih časovnih okvirjih. Doma pa tudi: 100 in ena stvar in potem je zalivanje tako na zadnjem mestu, da se mi nehote lahko pripeti, da pozabim, pa gre vse v franže.
mlade sobne koprive v družbi tagetesa |
Tako še najraje mlade rastlinice gojim s pomočjo potikanja. Pa tudi nekako sem se že navadila, da me tista spomladanska nestrpnost - preprosto ubija, spravlja v slabo volje. In se ji raje elegantno izognem.
Nekaj pa vseeno sejem, potikam ..... tako ali drugače razmnožujem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar